M. M.

##IMAGE-3437233##

Božični in novoletni prazniki so med najbolj priljubljenimi prazniki v letu. Kljub tradiciji iz katere Slovenci izhajamo, je danes pogosto v ospredju le zunanja igra in pridobitniški odnos do simbolnih predmetov in dogajanj, povezanih s praznovanji. Pogosto so ti dnevi le priložnost za zabavo in veseljačenje. Izgubilo se je bistvo, globlji pomen, ki je v ozadju praznikov.

Prav zato je veliko ljudi ravno v tem času osamljenih, z neizpolnjenimi pričakovanji, neuresničenimi željami, v duševni stiski. Iluzorne praznične reklame ustvarjajo občutek, da težav ni in s tem še povečujejo stisko nekaterih posameznikov. V nekaterih primerih se ta stopnjuje do resne grožnje duševnemu zdravju, kar pa se lahko odraža tudi s povečano stopnjo samomorilnosti.

»Ali smo za praznike res prazni?« je vprašanje, ki ga postavlja in nanj odgovarja znan slovenski etnolog dr. Janez Bogataj, ki navaja: »Izvor besede praznik: biti prazen, pomeni predvsem biti prazen dela. Prava praznična vsebina je v komunikaciji med ljudmi, v dejstvu, da si lahko v času, ko hitimo drug mimo drugega, načrtovano vzamemo trenutke za družino, družbo prijateljev, za soljudi.«

Prazniki so vedno povzdigovali človeško življenje in mu dajali poseben, vzvišen pomen. V nenehnem hitenju, borbi za obstoj in usmerjenost v zadovoljitev osebnih potreb, lahko pomeni svetlo točko v življenju posameznika. To je lahko čas, ko se posvetimo zares pomembnim stvarem v življenju, poslušamo drug drugega, imamo čas za medsebojno toplino v družini, s prijatelji in seboj. Praznik je čas, ko se odpremo svojim najglobljim hotenjem, do katerih pa lahko pride le vsak zase. Prav ta hotenja generirajo človekovo ustvarjalnost in korake do soljudi. Ne čakajmo, da drugi naredijo prvi korak namesto nas. Letos ga naredimo mi.

Naj torej prazniki postanejo priložnost, da se človekovo notranje, duhovno, poveže z osebnim, zunanjim in tako da življenju vsebino: več pravega in pristnega razumevanja s sočlovekom, družino, prijatelji in nenazadnje s seboj kot duhovnim bitjem.

Nekaj kontaktnih podatkov oz. številk, kamor se lahko obrnete za pomoč v stiski:

080 116 123: Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (skupna številka) 24h na dan
080 12 34: TOM, telefon otrok in mladostnikov (vsak dan med 12. in 22. uro)
080 11 55: SOS TELEFON za ženske, otroke in žrtve nasilja (delovnik med 12. in 22. uro)
01 520 99 00: KLIC V DUŠEVNI STISKI; vsako noč med 19. in 7. uro zjutraj
080 21 33, 01/425 47 32: Zavod Emma - Center za pomoč žrtvam nasilja (vsak dan
med 9. in 14. uro in 18. in 21. uro)
112: Reševalna služba