Kaj čas, ki ga blato preživi v telesu, razkriva o vašem zdravju?
Nova analiza razkriva, zakaj je hitrost prebave lahko ključna za zdravje mikrobioma. Ali vaša prebava deluje kot hitri vlak ali si raje vzame čas?
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Po novi analizi podatkov iz raziskav je odgovor na to vprašanje lahko pomemben za vaše zdravje. Ker je človeški črevesni mikrobiom neločljivo povezan z zdravjem, bi to lahko imelo posledice, ki jih doslej nismo opazili.
Vpliv na sestavo črevesnih bakterij
Analiza, ki je združila podatke iz več deset predhodnih študij, je pokazala jasne razlike med črevesnim mikrobiomom ljudi, pri katerih hrana skozi prebavni trakt potuje hitro, in tistimi, pri katerih ta proces traja dlje, poroča portal Science Alert.
Ker je mikrobiom tesno povezan s celotnim zdravjem telesa, gre za povezavo, ki je doslej ostajala razmeroma neopažena. Počasnejši prehod hrane skozi črevesje in zaprtje sta po ugotovitvah raziskovalcev povezana s presnovnimi in vnetnimi boleznimi, pa tudi z nevrološkimi obolenji, kot je Parkinsonova bolezen.
Skupina raziskovalcev je za analizo uporabila objavljene podatke o hitrosti prehoda hrane skozi črevesje, sestavi blata, prehranskih navadah udeležencev, sestavi njihovega mikrobioma in presnovkih, ki jih te bakterije proizvajajo. V analizo so vključili podatke tisočih zdravih ljudi, pa tudi bolnikov s sindromom razdražljivega črevesja, zaprtjem in cirozo jeter.
Kako sploh izmerimo hitrost prebave
Merjenje hitrosti prehoda hrane skozi telo ni tako preprosto, kot bi si mislili. Ne gre le za beleženje pogostosti odvajanja. Raziskovalci uporabljajo posebne zaužite kapsule s senzorji, ki spremljajo potovanje skozi prebavni trakt, pa tudi Bristolsko lestvico blata, vizualno diagnostično orodje, ki oceni hitrost prehoda glede na konsistenco, od trdih, kroglastim kamenčkom podobnih iztrebkov (počasen prehod) do vodenega blata (hiter prehod).
Nekatere študije merijo tudi, koliko časa telo potrebuje, da izloči zaužito modro barvilo ali koruzna zrna. Dlje, ko hrana ostane v debelem črevesu, več časa imajo bakterije, da jo fermentirajo, uravnavajo kislost črevesja in proizvajajo presnovke, ki lahko na različne načine vplivajo na zdravje telesa.
Hitri in počasni imajo povsem različne mikrobiome
Rezultati analize so pokazali, da imajo ljudje s hitrejšim prehodom hrane skozi črevesje bistveno drugačen mikrobiom kot tisti s počasnejšim. Ko so podatke o hitrosti prehoda dodali k podatkom o prehrani, so raziskovalci bolje napovedali sestavo črevesnega mikrobioma, kot če bi upoštevali samo prehrano.
Pri ljudeh s hitrim prehodom hrane v mikrobiomu prevladujejo hitro rastoče bakterijske vrste, ki uspevajo ob prehrani z veliko ogljikovimi hidrati in malo maščob.
Pri tistih s počasnejšim prehodom pa pogosto prevladujejo vrste, ki se hranijo predvsem z beljakovinami.
Zanimivo je, da imajo oboji – tako "hitri" kot "počasni" – manjšo raznolikost mikrobioma kot ljudje s povprečno hitrostjo prebave, kar kaže, da skrajnosti ustvarjajo okolje, v katerem prevladajo ozko specializirane bakterijske vrste.
Zakaj enaka dieta pri različnih ljudeh deluje različno
Te ugotovitve bi lahko pojasnile, zakaj isti prehranski nasvet ne deluje enako za vse. Dve osebi lahko pojesta popolnoma enak obrok, a dosežeta zelo različne rezultate – odvisno od tega, kako hitro se hrana pri vsaki od njiju premika skozi prebavila.
Hitrost prehoda hrane lahko vpliva tudi na to, kako telo reagira na probiotike ter na določena zdravila in prehranska dopolnila, ki delujejo v povezavi s črevesjem.
Raziskovalci menijo, da bi upoštevanje hitrosti prebave pri posamezniku v prihodnje lahko pomagalo pri natančnejšem prilagajanju zdravljenja in prehranskih priporočil – namesto univerzalnih nasvetov torej personalizirana obravnava, prilagojena "ritmu" posameznikovega črevesja.
