Glej, da boš umrl še živ
Hvala za vse dobre zapise o pozitivnih in prijaznih ljudeh, ki skušajo pomagati vedno starejšim in bolj bolnim ljudem. Tako si mislim, ko vidim kdaj tudi ljudi, ki so že prenehali živeti. Čeprav je čas zdaj njihovo bogastvo, ga nočejo preživljati v družbi in v drugih stvareh, ki so se jim morali odreči med službo. Slabi gospodarji tega časa so in nimajo se dovolj radi, da bi si privoščili veselje. Kot da je greh se veseliti in uživati. Dokler nam še zdravje ne nagaja preveč, da lahko še hodimo, vidimo, mislimo in načrtujemo, je prav, da poskrbimo zase. Tako bomo največ naredili za svoje zdravje in drugim ne bomo vzbujali slabe vesti, ker niso tako pogosto z nami.
Druženje z vrstniki je za nas sprehod v preteklost, saj imamo skupne spomine. Pa bi nam prav pogovori z ljudmi odkrili, da smo vsi le ljudje in da vsak nosi svoj križ. Ti križi pa so si kar podobni. Pogovori nam zbudijo upanje, da bomo z njimi preživeli lepe trenutke, se še česa naučili in skupaj zabavali. Mislim, da smo naročeni na skrbi in si jih delamo na zalogo. Najprej skrbi za otroke, nato za vnuke, za imetje, za zdravje in še tisoč drugih, ko na njih ne moremo vplivati. Vse se zgodi brez našega hotenja. Nabiranje skrbi na zalogo pa nam greni življenje. Za vsakega je važno, da čuti, kje lahko pomaga in to stori. Vse drugo je boj brez zmagovalca. Pogovori o politiki so dobra spodbuda za jezo in prerekanje, a od tega ostaneta le slaba volja in nemoč.
Morda bi sporočilo zdravnice Sanele Banović sprejeli kot napotek za boljše razpoloženje. Kako dobro je povzela slovenski značaj in zdravilo zanj. Izhaja iz drugačnega okolja, kjer so ljudje še drug drugemu človek in znajo prisluhniti in pomagati. Mi smo postali res »samostojni« in tako ne vidimo stisk in pogledov pomoči. Zaverovani v svoje »težave« hodimo drug mimo drugega in mislimo, da smo najbolj nesrečni prav mi. In kaj nas dela nesrečne? Ker še nimamo vsega in nikoli dovolj. V tem stremljenju za več smo pozabili tudi nase in se sami uničujemo, ko nimamo časa za odmor, za počitek, za druženje. Za to nam je škoda časa. Njeno sporočilo o zdravilnih objemih je brezplačno in dobro deluje. Mislim, da vsi zdravniki radi zdravijo zadovoljne ljudi, ker so bolj pripravljeni sprejeti tudi bolezen in se boriti za zdravje. Včasih je bolj bolna duša kot telo, ker se ne slišimo. Morda pa že več ne čutimo, kdo smo. Mi smo generacija, ki je zrasla v pomanjkanju in smo marsičemu ušli. Rasli smo v bolj sigurnem času, z možnostjo šolanja in služb. Skromno in počasi smo si izboljševali standard in bili z vsem zadovoljni. To je dobra dediščina »svinčenih« časov. Prav zato je dobro, če ostajamo živi in računamo, da bo tudi »tam« dobro.
Vse slabo se bo zgodilo brez naših skrbi. Nič ni večno, zato ujemite trenutke zdaj!
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
