Večina ljudi po zvinu gležnja naredi ravno to napako
Zvin gležnja je ena najpogostejših poškodb, tako pri splošni populaciji kot pri športnikih. Poškodbo moramo pravilno sanirati, da se ne ponovi. Tukaj so ključni koraki.
Pri teku, na neravnih tleh ali pri doskoku pri košarki, ste nerodno stopili. Sledi pekoča bolečina, oteklina in nelagoden občutek, ko poskušate stopiti na nogo. Zvin gležnja je ena najpogostejših poškodb in prvo ukrepanje bistveno vpliva na to, kako hitro boste okrevali.
Kaj se sploh zgodi pri zvinu?
Do zvina pride, ko so vezi v področju gležnja prekomerno raztegnjene ali celo natrgane. Kar 85 odstotkov zvinov je tako imenovanih inverzijskih zvinov, kjer nam stopalo zvrne navznoter, pojasnjuje kineziolog Jan Bedenk. Najpogosteje se zgodijo pri doskokih ali pristankih. Najbolj trpijo vezi na zunanji (lateralni) strani gležnja, kjer lahko pride do pretiranega raztega, delne ali celo popolne raztrganine ligamentov.
Zvin ali zlom? Preprosto pravilo, ki pomaga
Zlomi so sicer redki, a jih je pomembno pravočasno izključiti. Če veljajo vsa naslednja, tako imenovana Ottawska pravila, lahko z visoko gotovostjo trdimo, da pri poškodbi zlom kosti ni bil prisoten:
- Lahko naredite štiri korake (tudi če šepate),
- ni bolečine na navikularni kosti (zgornji del stopala),
- ni bolečine na kostnih odrastkih na notranji ali zunanji strani gležnja,
- ni bolečine ob 5. stopalnični kosti (po dolžini mezinca).
Če katero od teh pravil ne velja, moramo obvezno na rentgen.
Metoda POLICE: prvo ukrepanje
Namesto starega pravila RICE (Rest (počitek), Ice (led), Compression (kompresija), Elevation (dvig noge)), strokovnjaki danes priporočajo metodo POLICE:
P – Protect (zaščita). Gleženj zaščitite pred nadaljnjo obremenitvijo.
OL – Optimal Loading (optimalno obremenjevanje). Po najnovejših smernicah predolg počitek NI priporočljiv. Nežno gibanje, primerne vaje, hoja z razbremenitvijo, stacionarno kolo ali vaje v vodi, vse to pospeši okrevanje. Predolgo mirovanje vodi v oslabitev mišic.
I – Ice (led). Hlajenje v prvih dneh zmanjša bolečino in oteklino. Led zavijte v brisačo in hladite 5 do 20 minut, ponavljajte vsakih nekaj ur. Pozor: pretirano hlajenje ni koristno, saj lahko zavre naravni vnetni proces, ki je del celjenja.
C – Compression (kompresija). Elastična bandaža ali kompresijska nogavica pomaga zmanjšati oteklino in daje občutek stabilnosti. Če se pojavijo mravljinci ali oteklina nad gležnjem, je preveč tesna.
E – Elevation (dvig). Nogo dvignite vsaj 30 centimetrov nad raven srca: na stol, blazine ali vzglavnike. Lahko tudi čez noč.
Kdaj k zdravniku?
Statistika pravi, da kar 70 odstotkov akutnih zvinov lahko vodi v kronično nestabilen gleženj, kar je stanje, ko gleženj ostane šibek, se pogosto ponovno zvrne in postane dovzeten za zgodnji pojav artroze. Prav zato je pravilno ukrepanje v prvih dneh in kasnejša rehabilitacija tako pomembna.
Strokovnjaki priporočajo takojšen obisk pri zdravniku, če:
- ne morete stati na nogi,
- je gleženj izjemno otekel ali spremenil obliko,
- čutite hudo bolečino na kostnih delih gležnja,
- je prisotna otrplost ali modrikasta barva kože,
- bolečina in oteklina ne popuščata po nekaj dneh.
Kdaj po tablete, trakove in opornice?
Protibolečinske tablete so smiselne le pri hudih bolečinah. Če so bolečine znosne, je bolje počakati, zdravila namreč nekoliko zavirajo naravni proces celjenja.
Opornice in bandaže uporabljajte v prvih 24 do 72 urah za zmanjšanje otekline. Med prvim in drugim tednom jih nosite predvsem med aktivnostjo ali ko ste dlje časa na nogah. Po dveh do štirih tednih jih postopoma opuščajte. Cilj je, da tkiva ponovno pridobijo stabilnost sama po sebi, kar najlažje dosežete z vadbo.