spletna stran Uprave RS za zaščito in reševanje

spletna stran Uprave RS za zaščito in reševanje

Zaradi nizkih temperatur so zamrznila jezera, reke in potoki, zato v Upravi RS za zaščito in reševanje opozarjajo, da naj ljudje na zaledenele vodne površine nikoli ne gredo sami. Za testiranje ledu je nepogrešljiva potovalna palica z ostro konico, v primeru nesreče pa je dobrodošla piščalka.

Zaledenele vodne površine ljudem omogočajo raznovrstne oblike rekreacije. Pri tem je za varno gibanje po zaledenelih vodnih površinah treba upoštevati osnovne varnostne napotke, opozarjajo v upravi za zaščito in reševanje.

spletna stran Uprave RS za zaščito in reševanje

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je najpomembneje, da ljudje na led ne hodijo sami. Na ledeni ploskvi naj ljudje najprej ocenijo debelino in barvo ledu, pregledajo naj razpoke in bodo pozorni na morebitno pokanje, svetujejo. Na led naj gredo vedno dobro pripravljeni in opremljeni. Seznanijo naj se z ukrepi v primeru nesreče in preizkusijo osebno reševalno opremo.

Ljudje morajo pri izračunu dopustnih obremenitev upoštevati debelino ledu, trdnost, kvaliteto in varnostno razdaljo med objekti na njem. Nosilnost ledu je sorazmerna z njegovo debelino, trdnost pa je sorazmerna s kvadratom debeline, kar pomeni, da je pri polovični debelini trdnost kar 4-krat manjša.

Pri kvaliteti ledu so pomembni temperatura, vsebnost vlage in zračnih mehurčkov, vmesne plasti snega in drugi dejavniki. Največjo nosilnost ima homogeni led, ki je na pogled črne barve. Prelomi in suhe razpoke na ledu niso nevarni, zelo pa morajo biti ljudje pazljivi pri mokrih prelomih. Na takih mestih je led varen le, če izmerjena debelina zagotavlja dvojno nosilnost.

Ob upoštevanju fizikalnih zakonov in izkušenj na splošno velja, da je gibanje po homogenem ledu nevarno, če njegova debelina ne preseže 3 cm. Debelino ledu lahko ljudje ocenijo, da po ledu močno udarijo z nogami, koničasto palico ali kladivom. Če se led pri tem ne prebije, je to znak, da je dovolj varen in nosilen.