Do zdravnika le z izpolnjenim e-obrazcem
Lea Komerički Kotnik
2. 11. 2021, 07.36
Ko telefoni zvonijo v prazno Da je do osebnega zdravnika v času, ko delovanje na vseh področjih narekuje koronavirus, težko priti, je že nekaj časa jasno. Vedno slabša je tudi dostopnost pediatrov. V zadnjih dneh so javno o težavah spregovorili starši iz Velenja. Kot pravijo, so zaradi neodzivnosti »hišnih« pediatrov prisiljeni otroke tudi ob manjših zdravstvenih težavah voziti na urgenco v Celje. Če jim že uspe z izbranim pediatrom navezati stik, ta otroke večinoma zdravi na daljavo.
Arhiv NTRC
Pandorino skrinjico je sredi meseca odprl oče, ki je na socialnem omrežju razkril, da v petih dneh in po več kot 60 klicih ni uspel priklicati pediatrične ambulante v velenjskem zdravstvenem domu, zato je moral naposled sina v noči s petka na soboto peljati na celjsko urgenco. »Na srečo smo bili deležni takojšnje strokovne pomoči. V Splošni bolnišnici Celje se zavedajo, kako močno ste v ZD Velenje ›zasedeni‹ in da se nimate časa oglasiti niti na telefon niti otroka fizično pogledati, da ga raje ›pregledate‹ na daljavo in zadevo elegantno rešite, saj veste, da bodo tehnične težave potem reševali v SB Celje,« se je glasil del zapisa. A ta primer še zdaleč ni osamljen. Oglasilo se je veliko staršev, ki so imeli podobne težave. Tudi sicer prevladuje mnenje, da je telefonska odzivnost zelo slaba oziroma je ni.
»Nismo Telekom«
Direktor Zdravstvenega doma Velenje mag. Janko Šteharnik se zaveda, da stvari niso idealne, a kot pravi, sistem s prijavo s pomočjo elektronskega obrazca, ki so ga uvedli, deluje. Klicanje, kot pravi, ni rešitev. »To že zelo dolgo poudarjamo. Nismo Telekom s tridesetimi operaterji, ki dvigujejo telefone. Zmogljivosti so omejene, čeprav kadrovska situacija pri nas ni slaba, imamo namreč nadpovprečno število pediatrov na število prebivalcev. Ampak tudi nas virusi, ne samo covid-19, redčijo. Trenutnošest zdravnikov ne dela zaradi bolezni otrok ali lastnih bolezni. To je še dodaten pritisk za tiste, ki delajo. Verjemite, niso lenuhi,« pojasnjuje direktor trenutno kadrovsko stanje in prebivalce Velenja prosi, da razumejo, da so zdravstveni delavci samo ljudje. »Verjemite mi, da delajo po najboljših močeh in so res že na koncu zmogljivosti. A to ni opravičilo.«
Šteharnik je prepričan, da je trenutno prijava s pomočjo elektronskega obrazca, prava rešitev. »Akutnost pomeni, da osebo pokličemo in ji damo uro. Še isti dan,« zatrjuje direktor, ki ga čudi, da ljudje ne sprejmejo takšnega načina. »Stvari so zelo enostavne. Ne razumemo, da ljudje, ki imajo danes majhne otroke in so informacijsko izobraženi, torej uporabljajo mobilne telefone in elektronsko pošto, ne razumejo sporočila, ki ga širimo že kar nekaj časa, da da lahko najlažje pridejo do zdravnika tako, da se naročijo na internetni strani zdravstvenega doma,« je jasen.
Ob tem direktor izpostavlja tudi, da je še vedno veliko ljudi, ki tovrsten sistem izkoriščajo. Še vedno se dogaja, da posamezniki dobijo datum pregleda, a k zdravniku ne pridejo.
|
Nenujni obiski urgence ustvarjajo nepotrebno gnečo Zaradi vedno več izpovedi staršev, da zdravniško pomoč za otroke iščejo na urgenci, smo v celjski bolnišnici preverili, ali res beležijo več obiskov brez napotnic kot običajno. Kot je pojasnila mag. Katja Bovha Hus, dr. med., specialistka pediatrije, vodja pediatričnega urgentnega centra (PUC), ki je del Urgentnega centra Celje in je namenjen obravnavi nujnih stanj otrok do 18. leta, je kar 75 odstotkov obravnav nenujnih, torej takšnih, da bi lahko bili ti otroci obravnavani naslednji dan pri izbranem pediatru v domači ambulanti. Katja Bovha Hus v svojem odgovoru potrdi, da včasu epidemije več staršev pripelje otroke v PUC brez napotnice. »Ob tem povedo, da so klicali v domači zdravstveni dom, kjer so jih kar po telefonu napotili na PUC ali se tam ni nihče oglasil na telefon. Starši nato pokličejo drugi bližnji ZD in je situacija enaka. Povedo, da kličejo večkrat. Dogaja se tudi, da pediater napiše napotnico s stopnjo nujnosti ›nujno‹, pri čemer otroka sploh ne pregleda. Še bolj nenavadno je, da pridejo otroci v PUC s »papirno« napotnico, ki jo v ZD napišejo na roko in jo izročijo staršem pred vhodom v ZD, pri čemer otrok sploh ni pregledan,« pojasni predstojnica celjske pediatrične urgence. Ob tem razočarano ugotavlja, da se velikokrat zgodi, da starši otroke v PUC pripeljejo več deset kilometrov daleč, da pediater po pregledu ugotovi, da niso hudo bolni in da večkrat niti preiskav ne potrebujejo. To predstavlja nepotreben stres tako za otroka kot tudi za starša, hkrati po nepotrebnem jemlje dragocen čas tudi zaposlenim. »Z našega vidika je nerazumljivo in nesprejemljivo, da zdravnik otroka pred napotitvijo ne pregleda. Zdaj ko je dovolj zaščitne opreme in traja epidemija že tako dolgo, da so se zdravstvene ustanove lahko tudi prostorsko organizirale, namreč ne vidimo razloga za zavrnitev pregleda bolnika z izgovorom varovanja pred okužbo s covidom-19. Tudi v PUC smo v največji možni meri prilagodili prostore in svojo organizacijo dela. Tudi naše osebje je ves čas izpostavljeno okužbi, a kljub temu pregledamo in ustrezno obravnavamo vse otroke,« je jasna sogovornica. Ob tem prizna, da tudi starši kdaj izkoristijo možnost neposrednega dostopa, vendar je tudi zaradi nepotrebnih napotitev v PUC pogosto velika in nepotrebna gneča. S tem se podaljša obravnava vseh otrok. »V PUC se trudimo, da je ne glede na vse razmere obravnava vsakega otroka strokovna,« zagotavlja Katja Bovha Hus. |
|
V PUC pregledajo vsakega otroka
Preberite še ...
Mag. Katja Bovha Hus, vodja pediatričnega urgentnega centra (PUC) zagotavlja, da pregledajo vsakega otroka, ki pride v enoto. »Pri organizaciji dela se tako srečujemo s podobnim oz. s še večjim problemom kot naša ambulanta za splošno nujno medicinsko pomoč, saj v PUC napotujejo zdravniki otroke tudi iz drugih regij,« pravi in s tem spomni na kadrovski zaplet, s katerim se še vedno srečujejo. Kot pojasni, bi se tudi v delo na urgenci morali vključevati pediatri iz primarne ravni zdravstvenega varstva celjske regije. »Vsak pediater celjske regije bi se moral vključevati v urgentno službo PUC enkrat do dvakrat na mesec. Trenutne razmere pa so popolnoma drugačne. V delo PUC se vključujejo ena specialistka in ena specializantka celjske regije, ena specialistka iz Velenja ter šest specialistov in specializantov mariborske regije. Za vse ostalo moramo poskrbeti pediatri z otroškega oddelka, kar pomeni velike organizacijske težave pri zagotavljanju delovanja rednih specialističnih ambulant. Obremenitev pediatrov na sekundarnem ravni v celjski regiji je tako večja kot obremenitev pediatrov na primarni, ki se ne vključujejo v urgentno službo, saj ti primarni pediatri ne delajo ponoči, ob koncih tedna in med prazniki, kar je za nas normalen delavnik.« |
8
Preberite več v Novem tedniku
Prejšnji članek
Naslednji članek
Preberite tudi
Najbolj brano
Trenutno
8 °C
Deževno
sobota, 15. 3
Deževno
6 / 9 °C
nedelja, 16. 3
Deževno
5 / 10 °C
ponedeljek, 17. 3
Deževno
-1 / 7 °C
7-dnevni obeti