Spomladanske pozebe so vse pogostejše. V zadnjih 10 letih je bila pozeba v letih 2012, 2016, 2017, lani in letos. »S klimo se zagotovo nekaj dogaja,« pravi o podnebnih spremembah predsednik odbora za sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije Posavec Boris Orešek.

»Kar je poletja, imamo izrazite vročinske valove, najbolj problematične pa so zime, ko rastline potrebujejo mirovanje,« pravi. Zime so namreč mile, z otoplitvami, ki spodbudijo rast rastlin, že januarja ali februarja. »Včasih so jabolka in hruške cvetele za prvi maj, sedaj pa bi že kakšno leto kmalu imeli, da bi cvetele že konec marca. Če letos ne bi imeli februarja tako visokih dnevnih temperatur, bi bila škoda pri letošnji pozebi bistveno nižja.«

ZAVAROVANJA

»Najbolj enostavno je reči, da je treba zavarovati, da je to ukrep, ki je vsem dosegljiv,« pravi Orešek in dodaja, da pa so zavarovalne premije visoke. Zato tudi ne preseneča, da se ne zavaruje, kot sicer ugotavljajo na ministrstvu za kmetijstvo, dovolj veliko število kmetov.

POTREBNA BO POMOČ

»Brez pomoči države sektor ne bo mogel obstati,« je prepričan Orešek. Zelenjadarji, ki so lahko tudi zelo prizadeti, imajo, kot pravi, alternativo. »Če jim je solata pozebla, lahko preorjejo, posadijo drugo kulturo. Mi pa druge alternative nimamo. Imamo svoje trajne nasede, ki jih je treba oskrbovati. Da bi sedaj počeli nekaj drugega, nimamo niti trga niti ne znamo.«

PO POZEBI

»Svojega sadovnjaka ne morem zapreti do naslednje pomladi, delati bom moral skoraj tako kot vsa preostala leta, do jeseni, pozimi spet vse obrezati, spomladi dognojiti,« pravi. Po pozebi je treba nadaljevati z rednim varstvom nasadov pred boleznimi in škodljivci. »To je tako kot pri kravah. Če na telitvi tele umre, kmet zato ne bo nehal hraniti krave. Zanjo bo še bolj skrbel, da si bo opomogla. Tako moramo tudi mi skrbeti za svoje sadovnjake.«

OROŠEVANJE

Ena učinkovitejših zaščit pred pozebo sadnega drevja je oroševanje. »Je pa težava v tem, da so za oroševanje potrebne ogromne količine vode. Na noč ali dopoldne je bilo na hektar porabljenih od 500 do 600 kubičnih metrov vode. Oroševalo se je štirikrat, petkrat, nekateri so celo šestkrat. Od dva do tri tisoč kubikov na hektar pomeni na 100 hektarjev več sto tisoč kubikov vode. Če malo karikiram, če bi tako oroševali vsi sadjarji v Posavju, bi Savo posušili.«

Zakaj je zavarovanje za marsikaterega kmeta predrago, kakšne so še težave pri oroševanju in kakšne so skrbi pridelovalcev po pozebi, pa podrobneje v današnji novi, tiskani številki Dolenjskega lista.