Kaj je virus Zahodnega Nila? To so simptomi, ki jih ne gre spregledati
Virus Zahodnega Nila se širi po Evropi. Preverite, kako se prenaša, kakšni so simptomi, kdaj je lahko nevaren in kako se zaščititi pred okužbo.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Virus Zahodnega Nila je znova v središču pozornosti, saj v več državah v naši bližini beležijo porast okužb. Na Hrvaškem so julija in avgusta potrdili tri primere, v Srbiji so jih od začetka junija zabeležili 11, v Severni Makedoniji pa 44. Še izrazitejši je porast v Grčiji, kjer so do 19. avgusta potrdili 157 primerov in 13 smrti.
Ker virus prenašajo komarji, je konec poletja še vedno obdobje, ko je potrebna previdnost. Večina primerov se namreč pojavlja od sredine julija do konca septembra. Kljub skrb vzbujajočim številkam okužba pri večini ljudi ne povzroči hujših težav. Veliko okuženih nima nobenih simptomov, pri nekaterih pa se pojavijo težave, podobne gripi. V redkejših primerih lahko virus prizadene osrednji živčni sistem in povzroči resno bolezen.
Kaj je torej virus Zahodnega Nila, kako se prenaša in kateri simptomi lahko opozarjajo na okužbo?
Kaj je virus Zahodnega Nila?
Virus Zahodnega Nila oziroma WNV je virus iz skupine flavivirusov. Prvič so ga odkrili leta 1937 na območju Zahodnega Nila v Ugandi, po katerem je tudi dobil ime. Danes se pojavlja v različnih delih sveta, vključno z Evropo. Njegov naravni rezervoar so predvsem ptice. Virus med pticami prenašajo komarji, človek pa se lahko okuži, ko ga piči okužen komar.
Človek je pri širjenju virusa praviloma tako imenovani naključni gostitelj. Virus se torej ne širi med ljudmi tako kot prehlad ali gripa. Glavna pot okužbe je pik okuženega komarja.
Kakšni so simptomi?
Pri virusu Zahodnega Nila je zanimivo predvsem to, da veliko okuženih sploh ne ve, da so bili okuženi. Večina nima simptomov ali pa se pojavijo razmeroma blage težave. Kadar se simptomi pojavijo, so lahko podobni gripi. Mednje sodijo predvsem:
- povišana telesna temperatura,
- glavobol,
- utrujenost,
- bolečine v mišicah,
- splošno slabo počutje.
Prav zaradi precej splošnih simptomov človek pri blažjem poteku težko sam ugotovi, da gre prav za okužbo z virusom Zahodnega Nila.
Kdaj lahko okužba postane nevarna?
Pri manjšem deležu okuženih lahko virus prizadene osrednji živčni sistem in povzroči precej resnejšo bolezen. Med možnimi zapleti sta meningitis oziroma vnetje možganskih ovojnic in encefalitis oziroma vnetje možganov. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da je pri takšnem poteku lahko potrebna hospitalizacija in podporno zdravljenje. Za virus Zahodnega Nila namreč ni specifičnega protivirusnega zdravila.
Večje tveganje za težji potek imajo predvsem starejši ljudje in osebe z določenimi kroničnimi boleznimi oziroma oslabljenim imunskim sistemom.
Kaj pa Slovenija?
NIJZ navaja, da naravne razmere v Sloveniji omogočajo obstoj prenašalcev virusa, podatki iz sosednjih držav pa kažejo, da je pojav okužb mogoč tudi pri nas. Večina klinično zaznanih okužb se pojavlja od sredine julija do konca septembra.
Aktualni evropski podatki so letos še posebej zanimivi tudi zato, ker je bila lokalno pridobljena okužba že potrjena v Avstriji, poleg nje pa med drugim v Italiji, Grčiji, Franciji, Španiji, Romuniji, Nemčiji in Srbiji. To ne pomeni, da moramo ob vsakem piku komarja pomisliti na virus Zahodnega Nila. Za večino ljudi ostaja tveganje majhno, kar poudarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija.
Kako se lahko zaščitimo?
Ker za ljudi trenutno ni cepiva proti virusu Zahodnega Nila, je najpomembnejša zaščita preprečevanje pikov komarjev. Pomagajo uporaba primernih repelentov, oblačila, ki pokrijejo več kože, mreže proti komarjem ter odstranjevanje stoječe vode v okolici doma, kjer se lahko komarji razmnožujejo.
Posebna previdnost je smiselna predvsem v času največje aktivnosti komarjev in na območjih, kjer je bilo potrjeno kroženje virusa.
Kdaj poiskati zdravniško pomoč?
Vsak pik komarja seveda ni razlog za obisk zdravnika. Če pa se po piku oziroma po bivanju na območju, kjer kroži virus, pojavijo visoka vročina, hud glavobol, otrdel vrat, zmedenost, izrazita šibkost ali drugi nevrološki simptomi, je potrebna zdravniška ocena.
Za večino okuženih virus Zahodnega Nila ne povzroči resne bolezni. Aktualno širjenje po Evropi pa je dober opomnik, da komarji niso vedno zgolj nadležni in da je zaščita pred njihovimi piki smiselna tudi doma, ne le na eksotičnih potovanjih.
