Nokardioza: redka okužba se lahko začne z vztrajnim kašljem
Nokardioza je redka bakterijska okužba, ki najpogosteje prizadene pljuča, v hujših primerih pa se lahko razširi tudi na možgane in druge organe.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Nokardioza je redka bakterijska okužba, ki jo povzročajo bakterije iz rodu Nocardia. Te živijo predvsem v zemlji, prahu in vodi, v človeško telo pa lahko vstopijo z vdihavanjem ali skozi poškodovano kožo. Pri večini ljudi stik z njimi ne povzroči bolezni, precej bolj ogroženi pa so posamezniki z oslabljenim imunskim sistemom.
Bolezen najpogosteje prizadene pljuča, vendar se lahko v težjih primerih razširi tudi na možgane, kožo, kosti, ledvice, oči in druge organe. Prav zaradi možnosti širjenja okužbe je pomembno, da jo zdravniki prepoznajo dovolj zgodaj.
Bakterije živijo v zemlji in prahu
Bakterije Nocardia so naravno prisotne v okolju. Človek se lahko okuži predvsem z vdihavanjem prahu ali drobnih delcev zemlje, ki vsebujejo bakterije. Drug možen način je njihov vstop skozi ureznino, prasko ali drugo poškodbo kože, zlasti če odprta rana pride v stik z zemljo ali onesnaženo vodo.
Nokardioza se praviloma ne prenaša s človeka na človeka, zato ne gre za nalezljivo bolezen v običajnem pomenu besede.
Več bakterijam so lahko izpostavljeni ljudje, ki pogosto delajo z zemljo, denimo pri vrtnarjenju ali kmetovanju. Sam stik z bakterijo pa še ne pomeni, da bo človek tudi zbolel.
Najbolj ogroženi so ljudje z oslabljenim imunskim sistemom
Okužba se pogosteje razvije pri ljudeh, katerih obrambni sistem je oslabljen. Med bolj ogrožene sodijo bolniki po presaditvi organov ali matičnih celic, ljudje z nekaterimi rakavimi obolenji in okužbo z virusom HIV ter bolniki, ki zaradi drugih bolezni prejemajo zdravila za zaviranje imunskega sistema.
Večje tveganje imajo lahko tudi ljudje s sladkorno boleznijo in kroničnimi pljučnimi boleznimi, kot je kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB).
Dolgotrajen kašelj je lahko eden prvih znakov
Ker nokardioza najpogosteje prizadene pljuča, so lahko prvi simptomi podobni drugim okužbam dihal. Pojavijo se lahko vztrajen kašelj, bolečina v prsih, težko dihanje in povišana telesna temperatura.
Bolezen lahko spremljajo tudi nočno potenje, izrazita utrujenost in nenamerno izgubljanje telesne teže. Težave se lahko razvijajo postopoma, zaradi česar diagnoza ni vedno postavljena takoj.
Če bakterija vstopi skozi kožo, lahko nastanejo boleče rane ali razjede, pordelost, podkožni vozliči, mehurji in kraste. Pozornost zahteva predvsem rana, ki se kljub običajni oskrbi ne zaceli oziroma se začne povečevati ali iz nje izteka tekočina.
Okužba se lahko razširi na možgane
Eden resnejših zapletov je širjenje nokardioze iz pljuč oziroma drugega mesta okužbe po telesu. Če bakterije dosežejo možgane, lahko nastanejo možganski abscesi.
Takrat se lahko pojavijo močni glavoboli, slabost in bruhanje, mišična oslabelost, zmedenost in epileptični napadi. Okužba lahko prizadene tudi kosti, ledvice, oči ali druge organe.
Nezdravljena oziroma pozno prepoznana bolezen lahko vodi v pljučni absces, hudo pljučnico, sepso in odpoved dihanja ali drugih organov.
Zdravljenje lahko traja več mesecev
Za potrditev diagnoze je treba v laboratoriju dokazati prisotnost bakterije Nocardia. Zdravniki lahko analizirajo izmeček, vzorec kožne spremembe ali material, pridobljen med bronhoskopijo. Pri sumu na prizadetost pljuč se uporabljata tudi rentgensko slikanje in računalniška tomografija (CT).
Osnova zdravljenja so antibiotiki. Ker je bakterijo lahko težko popolnoma odstraniti iz telesa, je zdravljenje dolgotrajno in pogosto traja od šest do 12 mesecev, pri nekaterih bolnikih tudi dlje.
Pri težjih okužbah je lahko potrebna kombinacija več antibiotikov in bolnišnično zdravljenje. Če so pljuča močno prizadeta, lahko bolnik potrebuje tudi dodajanje kisika oziroma podporo pri dihanju.
Prav zato je pomembno, da se predpisana antibiotična terapija izpelje do konca, tudi če se zdravstveno stanje prej izboljša.
Pri delu z zemljo zaščitite odprte rane
Okužbe ni mogoče povsem preprečiti, saj bakterije živijo v naravnem okolju. Tveganje pa je mogoče zmanjšati predvsem z dobro zaščito kože.
Pri delu z zemljo je priporočljiva uporaba rokavic, odprte rane pa naj bodo prekrite. Če se koža poškoduje, je rano smiselno čim prej temeljito očistiti z vodo in milom ter ustrezno zaščititi.
Še posebno previdni naj bodo ljudje z močno oslabljenim imunskim sistemom. Če se pri njih pojavijo dolgotrajen kašelj, težko dihanje, nenavadne kožne spremembe ali drugi znaki okužbe, je priporočljivo, da čim prej poiščejo zdravniško pomoč.