Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 4 min.

Redka bolezen oči, ki lahko človeku postopoma vzame vid


Petra Znoj
16. 11. 2026, 05.40
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Dedna bolezen mrežnice lahko povzroči težave z vidom že v otroštvu, v hujših primerih pa tudi slepoto. Kakšni so prvi znaki in ali obstaja zdravljenje?

očesna mrežnica
Profimedia
Dedne bolezni mrežnice lahko postopoma prizadenejo različne vidne funkcije, od ostrine vida do zaznavanja svetlobe in barv.

Predstavljajte si, da ponoči vse težje vidite, da ne prepoznate človeka, ki stoji nekaj metrov pred vami, ali da pri hoji spregledate stopnico. Za ljudi z nekaterimi dednimi boleznimi mrežnice so lahko takšne težave del vsakdana. Med te bolezni sodijo tudi retinalne distrofije, pri katerih zaradi genetskih sprememb prihaja do motenj delovanja in propadanja celic mrežnice.

Mrežnica je tanka plast živčnega tkiva na zadnji strani očesa, ki sprejema svetlobo in omogoča nastanek vidnih signalov, ki jih možgani pretvorijo v sliko. Pri retinalni distrofiji so lahko prizadete predvsem svetlobno občutljive celice, imenovane fotoreceptorji, in druge celice, pomembne za vid.

Ko začnejo te celice izgubljati svojo funkcijo oziroma propadati, se vid lahko postopoma slabša. Atrofične spremembe pomenijo, da je na določenih območjih mrežnice že prišlo do izgube ali stanjšanja tkiva.

Bolezen se lahko kaže zelo različno. Nekateri bolniki imajo težave predvsem z nočnim vidom, drugi s prepoznavanjem obrazov, ostrino vida ali vidnim poljem. Pri nekaterih se stanje slabša počasi, pri drugih hitreje, določene oblike pa so lahko dalj časa razmeroma stabilne.

Zgradba očesa in mrežnice.png
UI
Mrežnica je svetlobno občutljiva plast na zadnji strani očesa. Njena poškodba lahko povzroči trajno okvaro vida.

Kdo lahko zboli in kako pogosta je bolezen?

Dedne retinalne distrofije se lahko pojavijo že ob rojstvu, v zgodnjem otroštvu, mladostništvu ali šele v odrasli dobi. Povzročajo jih spremembe v genih, ki so pomembni za normalno delovanje mrežnice.

Bolezen se lahko prenaša s staršev na otroke na različne načine. V nekaterih primerih zadostuje sprememba v eni kopiji gena, v drugih mora otrok podedovati spremenjeno kopijo od obeh staršev. Določene oblike so povezane tudi s kromosomom X. Bolezen se lahko pojavi celo v družini, kjer pred tem ni bilo znanih podobnih težav.

Preberite še

Kako pogoste so? Po podatkih strokovnih raziskav dedne retinalne distrofije kot skupina prizadenejo približno enega od 2.000 do 3.000 ljudi. Med bolj znanimi oblikami je retinitis pigmentosa, ki prizadene približno enega od 3.000 do 5.000 ljudi. Posamezne redkejše oblike so lahko bistveno manj pogoste.

Prvi simptomi, ki jih ne smemo spregledati

Prvi znaki so lahko zelo neopazni, še posebej pri otrocih, ki ne vedo, da drugi ljudje vidijo drugače kot oni.

Med možnimi simptomi so:

  • slabši vid v mraku in temi,
  • zmanjšana ostrina vida,
  • težave pri prepoznavanju obrazov in predmetov,
  • zoženo vidno polje ali slepe pege,
  • slabše razlikovanje barv in kontrastov,
  • občutljivost na močno svetlobo,
  • težave pri orientaciji in ocenjevanju razdalj.

Vse te težave se ne pojavijo pri vsakem bolniku. Simptomi so odvisni predvsem od tega, kateri deli mrežnice so prizadeti. Pri nekaterih oblikah bolezni najprej propadajo paličnice, ki omogočajo vid v slabših svetlobnih razmerah. Takrat se pogosto najprej pojavijo težave z nočnim vidom in postopno zoževanje vidnega polja.

Pri drugih oblikah so bolj prizadete čepnice, ki omogočajo natančen in barvni vid. Bolniki imajo zato lahko že zgodaj težave z branjem, prepoznavanjem obrazov in občutljivostjo na svetlobo.

Ali bolezen vedno povzroči slepoto?

Ne. Čeprav lahko nekatere dedne retinalne distrofije povzročijo zelo hudo izgubo vida, to ne pomeni, da bo vsak bolnik popolnoma oslepel. Potek bolezni je zelo različen. Nekateri ljudje ohranijo uporaben vid še desetletja, pri drugih lahko pride do izrazitega poslabšanja že v mladosti. Na napredovanje vplivajo predvsem vrsta bolezni, genetski vzrok in stopnja okvare mrežnice.

Prav zato zdravniki zgolj na podlagi splošnega poimenovanja bolezni pogosto ne morejo zanesljivo napovedati, kako hitro bo vid posameznega bolnika pešal.

Kako zdravniki odkrijejo bolezen?

Za postavitev diagnoze je potreben temeljit oftalmološki pregled, pogosto pa tudi dodatne preiskave. Ena pomembnejših je optična koherentna tomografija (OCT), ki omogoča natančen prikaz posameznih plasti mrežnice in morebitnih atrofičnih sprememb.

Zdravniki lahko opravijo tudi pregled vidnega polja, fotografiranje očesnega ozadja in elektroretinografijo (ERG), s katero ocenijo delovanje svetlobno občutljivih celic mrežnice. Vse pomembnejše je tudi genetsko testiranje. To lahko pomaga ugotoviti, kateri gen je odgovoren za bolezen, omogoča natančnejše genetsko svetovanje in v določenih primerih odpira možnosti za ciljno zdravljenje ali sodelovanje v kliničnih raziskavah.

shutterstock_2757301265.jpg
Shutterstock
S sodobnimi preiskavami lahko oftalmologi spremljajo spremembe mrežnice in ocenjujejo napredovanje bolezni.

Ali obstaja zdravljenje?

Za večino dednih retinalnih distrofij za zdaj še ni odobrenega zdravljenja, ki bi lahko odpravilo genetski vzrok bolezni ali zanesljivo ustavilo njeno napredovanje. Vendar medicina na tem področju hitro napreduje.

Pomemben preboj predstavlja genska terapija. V Evropski uniji je odobreno zdravilo Luxturna, namenjeno bolnikom z določeno obliko dedne retinalne distrofije, ki jo povzročajo spremembe v obeh kopijah gena RPE65. Za zdravljenje morajo imeti bolniki tudi dovolj ohranjenih delujočih celic mrežnice. To zdravljenje ni primerno za vse bolnike z retinalno distrofijo. Za druge genetske oblike potekajo raziskave novih terapij, med drugim genskih pristopov, celičnih terapij in drugih metod za ohranjanje ali delno obnavljanje vidnih funkcij.

Dokler ustreznega zdravljenja ni, so pomembni redni pregledi pri oftalmologu, pravočasno prepoznavanje morebitnih zapletov ter uporaba pripomočkov za slabovidne. Posebna očala, povečevalne naprave, elektronski pripomočki in prilagoditve osvetlitve lahko bistveno olajšajo vsakdanje življenje.

Ko bolezen ni vidna navzven

Ena od posebnosti dednih retinalnih distrofij je, da ljudje pogosto sploh ne opazijo, da ima posameznik resne težave z vidom. Oči so lahko na videz povsem običajne, človek pa se kljub temu sooča z omejitvami pri vsakodnevnih opravilih. Nekdo morda ne prepozna znanca na ulici, spregleda oviro ali se težje znajde v neznanem prostoru. Okolica lahko takšno vedenje napačno razume kot nerodnost ali nevljudnost.

Zato je poleg zdravstvene obravnave pomembno tudi razumevanje okolice. Ljudje z okvaro vida lahko z ustrezno podporo, prilagoditvami in pripomočki ohranjajo samostojnost ter kakovostno življenje.

Če se pri otroku ali odraslem pojavijo nepojasnjene težave z vidom, zlasti slabši vid v temi, postopno oženje vidnega polja ali težave s prepoznavanjem predmetov, je smiseln pregled pri oftalmologu. Nenadna izguba vida pa zahteva nujno zdravniško obravnavo.

E-novice · Zdravje

Navdihujoči nasveti, zdrave navade in vsebine za boljše počutje, vitalnost in notranje ravnovesje neposredno v vaš e-nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.