Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Šolska prehrana
Čas branja 6 min.

Starši plačujejo vse višje zneske: podražitev kosila tudi za 70 odstotkov


Andraž Zupančič
16. 11. 2026, 05.26
Posodobljeno
07:27
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Skoraj 275.000 osnovnošolcev in dijakov je letos znova sedlo v šolske klopi, za številne pa je šolska kuhinja pomemben del vsakodnevne prehrane. Cene obrokov rastejo, razlike med šolami so velike, država pa še vedno nima enotnega pregleda nad cenami kosil.

kosilo, šola, malica
Nataša Juhnov
V nekaterih šolah varčujejo, zato je manj dražje lokalne hrane.

Šolska prehrana je v Sloveniji že desetletja pomemben del izobraževalnega sistema. Otrokom zagotavlja vsaj en reden obrok med poukom, staršem pa olajša organizacijo vsakdanjega življenja. Toda tudi šolske kuhinje niso ušle splošni rasti življenjskih stroškov. Podražila so se živila, višji so stroški dela, energije in vzdrževanja, posledice pa se vse bolj poznajo na položnicah staršev.

V šolskem letu 2026/27 je v osnovne šole vstopilo 186.687 učencev, v srednješolske programe pa je vpisanih približno 88.000 dijakov. Skupno je to skoraj 275.000 otrok in mladostnikov, koliko jih ima urejeno šolsko prehrano?

Malica za osnovnošolce dražja za več kot polovico, za dijake za 65 odstotkov

Podražitve so v zadnjih letih najbolj očitne pri dopoldanski malici, ceno pa določa država. V šolskem letu 2020/21 je osnovnošolska malica stala 80 centov, srednješolska pa 2,42 evra. V letošnjem šolskem letu morajo starši za malico osnovnošolca odšteti 1,22 evra, za dijaka pa štiri evre.

šolska malica
Profimedia

Po izračunih Mateja Pangerla, organizatorja šolske prehrane in vodje sekcije za organizacijo prehrane pri Strokovnem združenju dietetikov in organizatorjev prehrane, se je cena osnovnošolske malice v šestih šolskih letih zvišala za 52,5 odstotka, cena srednješolske pa za 65,3 odstotka.

Povečanja so bila izrazita predvsem v šolskem letu 2023/24, ko se je cena malice za osnovnošolce zvišala z 90 centov na 1,10 evra, za dijake pa z 2,73 na 3,60 evra. Letos je sledila nova podražitev: osnovnošolska malica je dražja za 10,9 odstotka, srednješolska pa za 11,1 odstotka.

Za kosilo od 2,50 do 4,20 evra

Še precej večje razlike kot pri malicah so pri kosilih. Medtem ko je cena dopoldanske malice določena enotno za vse šole, jo pri kosilu določa vsaka osnovna šola zase. Po pregledu javno objavljenih cenikov se cene za starejše osnovnošolce gibljejo od približno 2,50 do 4,20 evra.

Preberite še

Razlika med najnižjo in najvišjo ceno je torej 1,70 evra na dan. Če otrok kosilo uživa 20 šolskih dni na mesec, to pomeni kar 34 evrov razlike.

Cene šolskih malic
ZASS
Cene šolskih malic

Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev, navaja nekaj konkretnih primerov. V Osnovni šoli Škofja Loka - Mesto kosilo za učence od drugega do petega razreda stane 2,40 evra, za starejše pa 2,52 evra. V OŠ Grad sta ceni 2,95 in 3,25 evra, v OŠ Mladika na Ptuju 2,90 in 3,20 evra. Šola, ki ima prehrano organizirano z dobavo iz OŠ Trbovlje, pa je s 1. oktobrom letos ceno zvišala s 3,30 na 3,60 evra za mlajše in s 3,80 na 4,20 evra za starejše učence.

Raziskava biotehniške fakultete v Ljubljani, NIJZ in nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, ki je leta 2025 zajela 157 osnovnih šol, pa je pokazala, da je cena povprečnega kosila 2,91 evra. Regionalna povprečja so se gibala od približno 2,50 do 3,45 evra. Najnižje so bila v jugovzhodni Sloveniji, podravski, posavski in koroški regiji, najvišje pa v obalno-kraški, zasavski in osrednjeslovenski regiji.

kosilo, šola, malica, sadje
Profimedia
Tudi sadje bi moralo biti pogosto na jedilniku.

Kdo določa cene in zakaj so med šolami takšne razlike?

Pravila so razmeroma preprosta: ceno dopoldanske malice s sklepom določi minister, pristojen za izobraževanje, medtem ko cene kosil, zajtrkov in popoldanskih malic določajo šole same. Predloge cen običajno pripravita organizator šolske prehrane in računovodstvo, potrdi pa jih svet zavoda, v katerem so tudi predstavniki staršev.

Pri izračunu upoštevajo nabavno vrednost živil, plače zaposlenih, energente, potrošni material in vzdrževanje opreme. Pomembno vlogo imajo tudi občine, ki lahko prevzamejo del stroškov in tako znižajo znesek, ki ga plačajo starši.

šolska prehrana, šolska malica, šolsko kosilo.jpg
Profimedia
Poleg fižola, ječmena in suhega mesa so bili v mineštri tudi črvi (fotografija je simbolična).

Pangerl ocenjuje, da živila predstavljajo približno 45 odstotkov cene kosila, stroški dela 41 odstotkov, energenti 12 odstotkov, potrošni material pa dva odstotka. To pomeni, da dražja živila niso edini vzrok višjih cen.

Romihova medtem opozarja, da bi morala biti sestava cene za starše bistveno preglednejša. Zavod bi moral dobiti razčlenitev stroškov, država pa bi morala določiti enotno metodologijo izračuna. Trenutno namreč ni niti enotne najvišje dovoljene cene kosila niti sistematičnega javnega spremljanja cen po šolah.

Do brezplačne malice upravičenih več kot 114.000 otrok in dijakov

Pomemben del sistema je subvencioniranje šolske prehrane. Upravičenost je odvisna od povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana, podatki pa se praviloma pridobijo samodejno iz uradnih evidenc, zato staršem ni treba oddati posebne vloge.

Osnovnošolci iz družin z mesečnim dohodkom do 563,50 evra na osebo imajo brezplačno malico in kosilo. Dohodkovni razred od 563,51 do 711,12 evra prinaša brezplačno malico in polovično subvencijo kosila. Nad to mejo državne subvencije ni.

Pri dijakih je ureditev nekoliko drugačna. Do dohodka 563,50 evra na družinskega člana je malica brezplačna, v naslednjem dohodkovnem razredu država krije 70 odstotkov, v dohodkovnem razredu do 858,67 evra pa 40 odstotkov. Dijaki nimajo zakonsko zagotovljene državne subvencije za kosilo, kot jo imajo osnovnošolci.

kosilo, šola, malica
Andrej Petelinšek
V šolah tudi primanjkuje kuharjev, ki bi lahko pripravili ustrezno prehrano.

Po podatkih za šolsko leto 2025/26 je bilo do subvencionirane malice upravičenih povprečno 86.482 osnovnošolcev in 28.026 dijakov. Skupaj je to 114.508 otrok in mladostnikov. Pri osnovnošolcih je bilo do subvencije upravičenih 45,5 odstotka prijavljenih na malico, pri dijakih pa 32,3 odstotka vseh vpisanih.

Do subvencioniranega kosila je bilo upravičenih 45,4 odstotka osnovnošolcev. Pri 29,7 odstotka je šlo za stoodstotno, pri 15,5 odstotka pa za polovično subvencijo.

Ali podpirate uvedbo brezplačnih kosil za vse osnovnošolce?
Da, vsi otroci bi morali imeti brezplačno kosilo
44 %
Da, vendar le za družine z nižjimi dohodki
28 %
Ne, starši bi morali plačevati vsaj del stroškov
17 %
Ne, šolsko prehrano naj v celoti plačujejo starši
11 %
moški
ženske
n = 115

Zanimiv je tudi trend. Število osnovnošolcev s subvencionirano malico je v dveh letih upadlo s 101.748 v šolskem letu 2023/24 na 86.482 v lanskem šolskem letu. Pri dijakih se je v istem obdobju zmanjšalo z 31.472 na 28.026.

Država tako za subvencije namenja vse več denarja. Za leto 2022 so porabili 43,16 milijona evrov, letos pa je predvidenih 62,7 milijona evrov ali za 45 odstotkov več.

Ali dražji obroki pomenijo tudi kakovostnejšo prehrano?

Višje cene same po sebi ne zagotavljajo boljših obrokov. Po podatkih raziskave, ki je zajela 157 osnovnih šol, so živila iz lokalnih virov predstavljala povprečno 18,6 odstotka nabave, ekološka živila pa 14,9 odstotka. Ekološka živila so lahko tudi do 150 odstotkov dražja od primerljivih konvencionalnih.

Pangerl pojasnjuje, da se šole na višje stroške odzivajo predvsem z iskanjem ugodnejših dobaviteljev in prilagajanjem jedilnikov. »To ne pomeni zmanjševanja porcij, temveč izbiro cenovno dostopnejših živil s primerljivo hranilno vrednostjo,« poudarja Pangerl.

kosilo, šola, malica
Andrej Petelinšek
Kosila so dražja od malic, a so tudi način, kako mlade usmeriti v bolj zdravo prehranjevanje.

Po raziskavi iz leta 2024 so imela analizirana osnovnošolska kosila tudi nekatere prehranske pomanjkljivosti: prenizko energijsko vrednost, premalo maščob in ogljikovih hidratov ter preveč soli. Po drugi strani so ugotovitve NIJZ pokazale, da večina od 128 spremljanih vzgojno-izobraževalnih zavodov uspešno uresničuje prenovljene prehranske smernice.

Romihova ob tem poudarja, da bi morali biti starši bolje obveščeni o dejanski kakovosti obrokov: »Jedilnik pove, kaj je na krožniku, ne pa, kakšna je hranilna vrednost obroka in koliko je sladkorja.«

Brezplačno kosilo za vse šele leta 2029?

Ena večjih sprememb je uvedba brezplačnega kosila za vse osnovnošolce. Ukrep bi moral začeti veljati 1. septembra 2027, a so ga zamaknili na 1. september 2029.

Kot razlog navajajo pomanjkanje ustreznih kuhinj, jedilnic, opreme in kuharjev. Uvedba brezplačnih kosil naj bi državo stala približno 25 milijonov evrov dodatno na leto. Do takrat bi veljal sedanji sistem subvencioniranja.

Pangerl pa poudarja, da šolska prehrana pomembno vpliva tudi na prehranske navade otrok in delovanje domačih pridelovalcev ter živilske industrije.

_zzzzhrana__1_.jpg
Na Osnovni šoli Bizeljsko je šolska malica samopostrežna (Foto Komunala Brežice)

Da se bodo kosila na posameznih šolah še naprej dražila, pričakuje tudi Lara Romih. Zato bo ob načrtovanih brezplačnih obrokih pomembno predvsem, ali bo država poskrbela tudi za ustrezno infrastrukturo, zaposlene in nadzor nad kakovostjo. Brez tega bi lahko brezplačno kosilo ostalo predvsem finančna razbremenitev staršev, ne pa tudi zagotovilo za kakovostnejšo prehrano otrok.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.