Tedenski mikroskop - nastanek sladkorne bolezni

Štajerski Tednik

3. 10. 2022, 09.57

Deli članek

Facebook

X (Twitter)

Kopiraj povezavo

Povezava je kopirana!

Deli

Sladkorna bolezen je ena najbolj razširjenih kroničnih bolezni s hudimi posledicami.

Posledice bolezni so srčno-žilni zapleti, v skrajnih primerih odpoved ledvic in slepota. Ateroskleroza nastopi približno 15 let prej kot pri osebah, ki nimajo sladkorne bolezni, srčni infarkt in možganska kap sta od dvakrat do štirikrat pogostejša. Za sladkorno boleznijo tipa 1 pogosteje zbolevajo tisti, ki imajo bolezen v družini; za sladkorno boleznijo tipa 2 pa ravno tako »družinsko obremenjeni«, velik dejavnik tveganja je debelost, predvsem maščevje okoli pasu, starost 45 let in več, premalo gibanja, nosečnostna sladkorna bolezen in rojstvo otroka, težjega od štirih kilogramov, visok krvni tlak, povišane maščobe v krvi ter motena toleranca na glukozo, ki jo prepozna zdravnik. Bolj ogroženi so tisti, ki imajo moteno toleranco za glukozo oziroma mejno povečano vrednost krvnega sladkorja: dve uri po zaužitju 75 gramov glukoze je sladkor nad zgornjo mejo normalne vrednosti (7,8 mmol/l) in pod mejo, ki je značilna za sladkorno bolezen (11,1 mmol/l). Kdor ima moteno toleranco za glukozo, ima tudi povečano tveganje za srčno-žilne bolezni.

Rado se zgodi, da raven glukoze v krvi preveč pade, čemur pravimo hipoglikemija. Po navadi je posledica prevelike količine inzulina ali drugega zdravila, ki znižuje krvni sladkor, lahko pa je vzrok prenaporna telesna dejavnost ali premalo zaužite hrane. Občutimo jo lahko kot slabotnost, tudi bruhanje, hudo žejo, globoko, hitro dihanje in sapo s sladkim vonjem ali vonjem po acetonu.

Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1 kljub večjemu apetitu hujšajo, čutijo slabost in bruhajo. Na sladkorno bolezen tipa 2 opozarjajo stalna žeja in uriniranje, zamegljen vid, počasnejše celjenje ran in zdravljenje okužb. Moški pogosto postanejo impotentni.

Glede na študijo iz leta 2022, objavljeno v reviji Sports Medicine, pri zniževanju sladkorja v krvi pomaga že dvominutna hoja po obroku. Tudi če se po obroku takoj ne uležete in malo stojite, pomaga, vendar ne toliko kot hoja, je pojasnil soavtor študije Aidan Buffey. »Pri občasni hoji čez dan se je raven glukoze v primerjavi z dolgotrajnim sedenjem znižala za povprečno 17,01 odstotka. To nakazuje, da je prekinitev dolgotrajnega sedenja s stoječimi in lahkimi odmori čez dan koristna za raven glukoze.«

Preberite še ...