Arhiv Štajerskega Tednika

Pravice za bolniške odsotnosti so urejene v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Nov zakon, ki bo celovito prenovil tudi področje pravic, kamor se umeščajo boleznine, bo predvidoma za javno razpravo pripravljen do konca maja. Medresorsko usklajevanje bo potekalo do 5. avgusta, zakon pa bo predvidoma predložen na vlado do 23. septembra.

Delovna skupina, ki pripravlja nov zakon, bo preučila smotrnost možnih rešitev s finančnimi posledicami za leta 2017-2020 na področju socialne varnosti in pokojninskega varstva, ki jih je pripravila vladna delovna skupina.

Trajna bolniška do 12 mesecev; za ZZZS prihranek do 10 milijonov evrov

Med ukrepi je omejitev trajanja nadomestil za začasno zadržanost z dela na 12 mesecev. Predlog predvideva, da bi po šestih mesecih odsotnosti z dela morali sprožiti postopek za oceno invalidnosti. Ob tem omejitev trajanja zahteva prednostno zdravstveno obravnavo aktivne populacije.

S tem bi omejili bolniške odsotnosti, daljše od enega leta, ki zdravstveno blagajno

po podatkih vladne delovne skupine na leto stanejo več kot 60 milijonov evrov. Na bolniški odsotnosti, daljši od enega leta, je bilo konec lanskega leta 4589 zavarovancev. Od tega jih je bilo 44 na bolniški več kot pet let, rekorder pa je odsoten okoli osem let.

Število koledarskih dni bolniške odsotnosti sicer od leta 2007 pada. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo zaradi začasne nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov v Sloveniji v letu 2014 izgubljenih skupaj več kot devet milijonov delovnih dni, nekaj več kot polovico jih je kril ZZZS (skupaj 225,5 milijona evrov), ostalo delodajalci.

ZZZS namreč plača nadomestila za bolniške odsotnosti, ki trajajo dlje kot 30 delovnih dni, odsotnosti zaradi nege ožjega družinskega člana, zaradi presaditve živega tkiva ali organov v korist druge osebe, zaradi krvodajalstva in če je poškodba nastala pri organiziranih javnih delih, gasilskih, gorskih in drugih reševalnih akcijah.

Prve dni bolezni doma brez nadomestila

Bolniško odsotnost, ki traja do 30 delovnih dni, krije delodajalec. Ukrep, ki gre v prid delodajalcem, je uvajanje čakalnih dni za bolniška nadomestila. Tudi ta ukrep bo preučila delovna skupina, ki pripravlja nov zakon.

Po predlogu bi zaposleni ostali doma, a brez nadomestila plač. Koliko dni bi ta bolniška brez nadomestila lahko trajala, glede na predlog ni jasno. Takšen ukrep pa ne bi razbremenil le delodajalcev, pač pa tudi družinske zdravnike, katerih delo je tudi zaradi bolnikov z blažjimi virozami, ki obiščejo zdravnika le zaradi bolniškega lista, predvsem v zimskem času preobremenjeno.

Družinski zdravniki so zato pred tremi leti takratnemu ministru za zdravje Tomažu Gantarju poslali predlog, kakršnega že imajo na Norveškem, pri katerem posameznik ob blažji virozi pokliče svojega delodajalca, ob vrnitvi v službo pa bolniško uredijo prek internih obrazcev. Takšna bolniška odsotnost bi trajala do vključno tretjega dne.

Med predlogi je tudi zasebno zavarovanje za odsotnosti, a predlog ni razdelan, tako da ni jasno, za katere odsotnosti bi bilo možno zasebno zavarovanje. Torej ali bi bilo zasebno zavarovanje za odsotnosti, ki jih ne bi več kril delodajalec ali pa ZZZS, ali tudi za tiste, za katere bi nadomestila delavec dobil.

Iz sindikatov opozorila o protiproduktivnosti takšnih ukrepov

Nad takšnimi predlogi sindikati pričakovano niso zadovoljni. Lučka Böhm iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je za STA dejala, da so to že dlje časa znane delodajalske zahteve. Ob tem je opozorila, da gre za ukrepe, za katere je z raziskavami dokazano, da delujejo protiproduktivno. Stroški zaradi takšnih ukrepov se sicer kratkoročno resda znižajo, a dolgoročno zvišajo.

Takšni ukrepi po njenih navedbah vodijo do prezentizma, torej da se delavci kljub bolezni ne bi odločali za bolniško odsotnost, ampak bi ostali na delovnem mestu. A prezentizem ima negativni učinek na učinkovitost takšnega delavca.

Zaradi takšnega ukrepa bi se tudi zvišali zdravstveni stroški, je dejala in pojasnila, da ljudje s sicer nezapletenimi bolezenskimi stanji lahko na koncu resneje zbolijo, ker bolezni ne odležijo. Stroški takšnega zdravljenja pa so precej višji, pa tudi dalj časa so na koncu odsotni z dela.

Po drugi strani pa bi ljudje, ki bi sicer potrebovali dan, dva ali tri dneve bolniške odsotnosti, podaljševali to bolniško, da bi bili upravičeni do nadomestila, meni Böhmova.

 STA