##IMAGE-3041215##

»Parkinsonova bolezen je kronična, napredujoča možganska bolezen. Nanjo nas opozorijo štirje tipični klinični znaki. To so večja napetost ali skrčenost mišic, nestabilnost pri hoji in drži, tresenje v mirovanju in počasno izvajanje gibov,« je ob svetovnem dnevu Parkinsonove bolezni, ki ga bomo obeležili v nedeljo, 11. aprila, povedal Bojan Madjar, mag. farm. spec., nacionalni koordinator projekta farmacevtske skrbi »Vprašaj o svojem zdravilu« iz Lekarniške zbornice Slovenije.

Dodal je, da je pri zdravljenju te bolezni ključna pravilna uporaba zdravil. Pomemben delež zdravil predstavljajo tista, ki povečajo količino dopamina oz. njegov učinek v možganih. Obenem je poudaril pomen individualnega pristopa zdravnikov in iskanje ustreznega odmerka oz. režima odmerjanja: »S tem dosežemo ugodno razmerje med učinkom in pojavnostjo neželenih učinkov. Je pa to za bolnika zagotovo poseben izziv, saj mora večkrat dnevno v določenih časovnih intervalih zdravila odmerjati pravilno.«

Za pacientovo lažjo orientacijo o zdravilih in odmerkih lahko lekarniški farmacevti bolnikom izdelajo osebno kartico zdravil, na kateri so zapisane vse pomembne informacije o pravilni uporabi. To je še posebej pomembno, ko je treba jemati več zdravil hkrati, torej pogosto ob zdravljenju pozne oblike bolezni, ko je nujno jemanje več antiparkinsonikov, ki blažijo motorične zaplete. »Osebna kartica zdravil je odličen in zelo pregleden opomnik za časovno opozarjanje na posamezne odmerke. Tako se lahko izognemo določenim nezaželenim učinkom,« je opisal Bojan Madjar, ki je kot primer navedel priporočilo o odmerku amantadina zjutraj in opoldan. .

Eden izmed zelo pomembnih dejavnikov, ki vpliva na pravilno učinkovanje zdravil, je tudi hrana. Zdravila z levodopo je treba zaužiti pred obrokom (vsaj pol ure) ali nekaj časa po njem (najmanj 1 uro). Če zaužijemo visoko proteinski obrok namreč aminokisline tekmujejo z levodopo pri absorpciji iz prebavil in s tem zmanjšajo učinek zdravila.

Lekarniški delavci imajo ključno vlogo tudi pri samozdravljenju bolnikov, ki uporabljajo zaviralce monoaminooksidaze, saj se tu odsvetuje uporaba zdravil iz šentjanževke. »Podobno se zaradi nevarnosti pojava hipertenzije izogibamo sočasnemu zdravljenju s simpatikomimetiki, ki se nahajajo v zdravilih za lajšanje dihanja skozi nos, torej ob prehladnih obolenjih,« je zaključil nacionalni koordinator projekta farmacevtske skrbi »Vprašaj o svojem zdravilu« iz Lekarniške zbornice Slovenije.

V Sloveniji imamo 342 lekarn, ki delujejo skladno z Zakonom o lekarniški dejavnosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Osnovni namen lekarniške dejavnosti je namreč zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter svetovanje glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe, pacientom in ostalim zdravstvenim delavcem. Poleg tega pa lekarniška dejavnost zagotavlja tudi farmacevtsko obravnavo pacientov za ohranjanje zdravja in doseganje pričakovanih kliničnih, humanističnih in ekonomskih izidov zdravljenja z zdravili.