Arhiv NTRC

Kdor se ukvarja z otroško kirurgijo, na zdravje bolnika ne vpliva le kratkoročno. To, kar otroški kirurg naredi za dojenčka, težkega le nekaj kilogramov, bo k njegovi kakovosti življenja, če bo vse po sreči, prispevalo tudi 80 ali 90 let.

Zakaj je prav, da otroke operirajo otroški kirurgi? Milena Senica Verbič poudarja, da otroci niso pomanjšani odrasli ali njihova pomanjšana kopija. Zanje so značilne drugačne fiziološke in psihološke posebnosti kot za odrasle. To pomeni, da imajo otroci drugačen telesni razvoj, prav tako drugače dojemajo stvari. Zato se morajo z njimi ukvarjati specialisti kirurgije, ki poznajo in razumejo njihov celoten ustroj. Specialisti otroške kirurgije se pol leta na primer izobražujejo iz pediatrije, ne le iz kirurgije, je pojasnila sogovornica.

Mlada veda

V Sloveniji še pred nekaj leti ni bilo priznane specializacije iz otroške kirurgije. Otroke so operirali kirurgi iz posamezne matične stroke. Edina bolnišnica, ki je imela to področje urejeno v skladu s sodobnimi smernicami, je bila celjska. Zadnja leta je otroška kirurgija priznana kot samostojna specialnost. To pomeni, da so pristojni dali zeleno luč, da model, ki je marsikje v svetu že priznan, postopoma uvedejo v naše okolje. S področja otroške kirurgije že imamo tudi nekaj prvih specializantov.

Specializacija iz otroške kirurgije zajema splošno otroško kirurgijo, kirurgijo predela trebuha in urologije. Otroški kirurgi se v operacijski dvorani vsakodnevno posvečajo operacijam kil, nespuščenih testisov, zaraščene kožice na penisu in podobno. Posvečajo se tudi nujnim stanjem v abdomnu oz. trebuhu, kot je akutno vnetje slepiča. Medtem ko se z otroki, ki imajo bolezni srca, pljuč in možganov, ukvarjajo zdravniki z omenjenimi posameznimi specialnostmi.

Zdravnica, ki prežene strah

Ko otroci prestopijo vrata ambulante otroške kirurgije, jih je največkrat strah. Njihovi občutki pogosto odražajo tiste, s katerimi se spopadajo njihovi starši. Sploh majhni bolniki, ki so bili že velikokrat v bolnišnici in se spominjajo pogostih zbodljajev ob odvzemu krvi in ob drugih preiskavah, nad še enim obiskom pri zdravniku niso najbolj navdušeni. Milena Senica Verbič se zato najprej posveti njihovim staršem. »Včasih pride z otrokom mama ali oče. Ko prideta oba starša, vem, da ju je zelo strah in da sta močno obremenjena z otrokovo diagnozo. Tega se ne da spregledati.«

Ko je led prebit, specialistka otroške kirurgije z občutkom stopi v stik z nadebudneži. Po njenem prepričanju si je za otroke treba vzeti čas. Če bi jih napadla s stotimi vprašanji, bi se povlekli vase, je razložila. In dodala, da je pristop vsekakor drugačen, kot če bi k zdravniku prišla odrasla oseba.

Preberite še ...

Zanimivosti · Oglas

Ribe naj bodo na jedilniku vsak teden

Tudi zdravnik je samo človek

Pri otrocih narava veliko naredi sama od sebe, je pojasnila sogovornica. Marsikatera zdravstvena težava se sčasoma odpravi na konzervativen način, torej brez kirurških posegov. Včasih brez operacije ne gre. Ker se otrokovo telo šele razvija, to narekuje drugačno kirurško zdravljenje kot pri odraslih. Otroku na primer ni možno vstaviti proteze za daljše obdobje, kot lahko kirurgi to storijo pri odraslem, saj se umetni material ne razvija hkrati z rastjo otroka. Če so vendarle potrebne proteze iz umetnih materialov, je treba skrbno spremljati, kdaj jih je treba zamenjati.

Kadarkoli ima na operacijski mizi majhnega bolnika, je čustva težko pustiti ob strani. Takrat se osredotoča na to, da operira najbolje, kot le zna. »Tudi ko končam poseg, grem v mislih še enkrat čez vse korake. Ko pridem iz operacijske dvorane na oddelek ali ko se peljem domov, razmišljam o tem, ali je vse tako, kot mora biti. Ne glede na to, da želim delati stoodstotno, sem samo človek.«

Foto: Andraž Purg

»V ZDA pridejo zraven otroka k zdravniku še babica, dedek, stric in teta. Staršem, ki imajo le nekaj tednov porodniškega dopusta in delajo ves dan, pri vzgoji in skrbi za otroka pomaga razširjena družina. Ni tako kot pri nas, kjer je marsikatera družina ozka celica.«

Preberite več v Novem tedniku