Makedonka Fimka Gogova Mihajlova je na Vangina vrata potrkala zaradi bolezni, ki je mučila njeno vnučico. Deklica namreč ni mogla prebavljati hrane, zato ji je primanjkovalo hranilnih snovi, potrebnih za rast in razvoj. Starša sta bila obupana, mala Malena pa vedno bolj šibka.

Fimka ji še danes na grob nosi darila v znak hvaležnosti za vse, kar je naredila zanjo.

»Ničesar si nisem upala reči. Sedela sem poleg nje in samo dihala. Poskušala sem najti pogum, da končno spregovorim. Morala sem jo nagovoriti,« se spominja Fimka. Ko ji je povedala, kaj jo muči, ji je Vanga odvrnila: »Prosim te, ne skrbi, minilo bo.« Fimka je v istem trenutku vstala – čutila je, kako se ji je od srca odvalila skala. Trdno je verjela v njene besede.

Brez zdravniške pomoči

Deklica je po nekaj dneh začela normalno jesti in okrevati. Brez zdravniške pomoči. Fimka je 20 let pozneje še vedno prepričana, da je Vanga njeni vnukinji rešila življenje. »Tega ji nikoli ne bom pozabila,« je dejala in dodala, da je prepričana, da je to pač bila usoda. »Vedno je govorila, da je naše življenje usoda, dana od Boga.« Fimka ji še danes na grob nosi darila v znak hvaležnosti za vse, kar je naredila zanjo.