Že lep čas postaja očitno, da zdravstveni zavarovanci v okviru zavarovanja dobimo vse manj storitev in da je treba za zdravje čedalje več plačati iz svojega žepa. To dobro vedo tudi tisti, ki obiskujejo zobozdravnika. Bi to morali sprejeti kot nekaj samoumevnega? Zveza potrošnikov Slovenije je v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije jeseni izvedla raziskavo med uporabniki zobozdravstvenih storitev in jo prejšnji mesec tudi predstavila javnosti.

O stanju in izkušnjah pacientov v zobozdravstvu so vpraševali 700 uporabnikov iz Ljubljane, Maribora, Kopra in tudi iz Novega mesta. Ena osrednjih ugotovitev raziskave je, da je morala več kot polovica pacientov za storitve pri zobozdravniku doplačati, čeprav so jim dali zdravstveno izkaznico. Da doplačilo ni vedno samoumevno in povsod enako, bi lahko sklepali, ko primerjamo odgovore po regijah. Na območju Kopra je namreč, kar je zanimivo, kar 80 odst. vprašanih odgovorilo, da jim storitve pri zobozdravniku ni bilo treba doplačati. O tem, zakaj tako velike razlike med regijami, bodo morda pokazale nadaljnje raziskave, če se jih bo kdo lotil.

Zelo zgovoren podatek iz raziskave je tudi, da skoraj 30 odstotkov vprašanih za opravljene storitve pri zobozdravniku ni prejelo računa. Za nas je še posebej zanimiva ugotovitev, da je kar polovica vseh vprašanih z območja Novega mesta odgovorila, da ni prejela računa za opravljeno storitev. Po drugi strani pa na območju Kopra le dobra desetina vprašanih ni prejela računa!

Slovenija namenja za zobozdravstvene storitve 7 odst. vsega denarja za zdravstvene storitve, kar je sicer primerljivo z drugimi državami EU. Zavod za zdravstveno zavarovanje pa opozarja, da program zobozdravstvenih storitev v zadnjih letih redno ni uresničen (realizacija je okrog 97 odst.), čeprav bi Zavod sicer plačal storitve do izpolnitve programa. Zavod še opozarja, da posamezni zdravstveni domovi in zasebniki s koncesijo niso pripravljeni sprejeti zavarovancev v zdravljenje, čeprav ne dosegajo predpisanega števila opredeljenih oseb. S tem ustvarjajo neenakost med zavarovanci. Zavod poziva zavarovance, naj že pred posegom zahtevajo pojasnilo, ali bodo in kaj bodo doplačali, in na koncu zahtevajo specificiran račun. Čakalne dobe lahko preverijo in primerjajo med seboj na spletni strani www.zzzs.si/cakdobe.

V raziskavi so vpraševali tudi o tem, ali je bilo na računu opredeljeno, katere storitve so bile opravljene in kakšen material uporabljen, ali pa je bil račun le pavšalen, npr. z navedbo, da gre za “zobozdravstvene storitve”, in s končnim zneskom. Dobra tretjina vprašanih, ki je prejela račun, je odgovorila, da je bil račun pavšalen. Poleg tega so anketiranci tudi povedali, da jih je komaj četrtina dobila od zobozdravnika pred posegom popolne informacije. Kar 43 odst. vprašanih zobozdravnik pred posegom ni seznanil s tem, ali obstaja rešitev za njihovo težavo brez doplačila. Zanimivo in zgovorno je tudi to, da zgolj slabih 12 odst. vprašanih pred posegom primerja cene. Večina pacientov (68 odst. vprašanih) pred posegom niti ni zahtevala cenika, 22 odst. pa jih je povedalo, da je cenik visel na vidnem mestu.

V anketi so še ugotovili, da je več kot 45 odst. vprašanih na obisk pri zobozdravniku čakalo od enega do štirih mesecev. Precejšen delež vprašanih je moral plačati visoka doplačila pri mostičkih in protezah. Na izdelavo mostička je treba čakati dolgo, saj je le slaba tretjina vprašanih na mostiček čakala manj kot tri mesece.

Po analizi odgovorov so v Zvezi potrošnikov Slovenije skupaj Zavodom za zdravstveno zavarovanje in Zdravniško zbornico ugotavljali, da bodo morali tesneje sodelovati ter predvsem poskrbeti, da bodo pacienti bolje obveščeni. Čim prej naj bi tudi poskrbeli, da bi za zobozdravstvene storitve pacienti prejemali informativne izračune, podobno, kot jih prejemamo zdaj v lekarnah. Zdravniška zbornica naj bi na pregleden način objavljala cenike za najpogostejše samoplačniške storitve v zobozdravstvenih ordinacijah, Zveza potrošnikov pa razmišlja, da bi začela podeljevati certifikate dobre prakse za zobozdravnike. Nekaj reda bo morda prinesel tudi poostren davčni n