Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Na Ekonomski šoli Novo mesto je bil včeraj prav poseben dan. V svoji sredi so imeli prav posebno gostjo, danes 23-letno Korošico Mašo Jež, ki je bila in dobila hud boj za življenje, zbolela je namreč za hudo obliko raka. Mednje jo je pripeljalo odprtje razstave njenih fotografij, Mašin obraz je fotograf prepoznal kot obraz, ki se zna spogledovati z objektivom in nastale so lepe fotografije, na ogled pa so tudi tiste, ki jo prikazujejo najbolj ranljivo in nemočno. To je razstava, ki nikogar ne pusti ravnodušnega.

Arhiv Dolenjskega lista

Za njeno postavitev je pravzaprav zaslužna tamkajšnja profesorica kemije Jasna Korbar, ki jo je Maša in njena neizmerna volja do življenja prevzela, da danes, kljub telesni prizadetosti gleda z veliko mero optimizma na življenje. »Z Mašo sva se prvič srečali na Hemato-onkološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani. Takrat je bila Maša v slabi kondiciji. Nato sva se srečali vsako leto na pikniku društva Jonatan Prijatelj, to je društva staršev otrok obolelih za rakom. To je bila priložnost, da sem lahko spremljala njen gibalni razvoj, od vozička do hojice, bergel in vse do današnjega dne, ko lahko hodi sama. Lansko leto mi je Maša pokazala fotografije, ki so me osupnile. Razmišljali sva, da bi morda lahko pripravili razstavo teh njenih fotografij,« je v nekaj besedah opisala Korbarjeva in dodala, da je najbolj dragoceno pri Maši to, da si upa spregovoriti o svojem življenju in o raku, ki še danes v mnogih sredinah stigmatiziran.

Maša je bila pri 15 letih tako kot večina najstnikov polna energije in veselja, dobra športnica. Na koncu osmega razreda je kot strela z jasnega udarila bolezen, zdravniki so ugotovili, da ima maligni tumor na malih možganih, sledila je zahtevna operacija, 33 obsevanj, sedem ciklusov kemoterapij in nato še osem ciklov vzdrževalne terapije, ki so jo popolnoma izčrpali. A volje do življenja ni izgubila, s svojimi najbližjimi se je borila kot lev in a koncu zmagala.

Danes obiskuje 4. letnik srednje šole CIRIUS Kamnik, to je zavod, ki skrbi za vzgojo, izobraževanje in celostno usposabljanje otrok in mladostnikov z gibalno oviranostjo ali različnimi dolgotrajnimi obolenji in z njo so včeraj bili tudi njeni sošolci. Vključena je v osamosvojitveno skupino, kjer se gibalno ovirani mladi urijo za čimbolj samostojno življenje.

Svoje misli in občutke je izlila na svoj facebook profil, ki so bili rdeča nit omenjenega dogodka. Naj vam tako ponudimo v razmislek le dva: »Otroci s posebnimi potrebami so najpogumnejši, najmočnejši in najbolj neverjetni ljudje na tem svetu. Oni borijo bitke, za katere nihče ne ve in vam zagotavljam, da niti ena odrasla oseba ne bi preživela polovico ovir, ki jih oni preživijo.«

Arhiv Dolenjskega lista

»Pravijo mi, da sem se spremenila, da nisem več MAŠA, kot sem bila. In res je, pritrdim jim, spremenila sem se! Ne dovolim vsakemu, da dela z mano kot da sem cunja za brisati po tleh, ne maram se več prepirati preprosto raje grem svojo pot in pustim drugim, da živijo v svojih prepričanjih. Pustila sem nekaj ljudi za sabo in se ne sekiram več za tiste, ki so prodali razne zgodbice, zakaj nimajo časa zame, se začela ravnati po srcu in dojela, da se vse stvari v življenju zgodijo takrat, ko se morajo. Delam stvari, ki me veselijo - jaham konje, ustvarjam, poslušam glasbo, plezam, se fotkam, plavam in taja pa tja skočim na kak hrib ali goro. Te stvari me najbolj sprostijo. Predvsem pa imam ob sebi ljudi, ki so vredni mojega časa in ki mi vsak dan povedo, da sem nepogrešljiv del njihovega življenja (tisti, ki to so, sami vedo). Povedala pa bom tudi stvar, ki gre ljudem najbolj na živce - LJUBIM SVOJE ŽIVLJENJE ❤ In neskončno rada imam ljudi, ki so z mano v njem in mi stojijo ob strani na vsakem koraku!«

Dijaki so včeraj pripravili prisrčno prireditev, Maša pa je razstavo odprla skupaj z ravnateljico ekonomske šole Vladimiro Šuštaršič.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista