Je nekdo v vaši družini imel raka? Boste zboleli tudi vi?
Če je za rakom zbolelo več vaših sorodnikov, to še ne pomeni, da boste zboleli tudi vi. Obstajajo pa znaki, ki jih ne gre prezreti.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Rak je bolezen, s katero se je neposredno ali posredno srečala že skoraj vsaka družina. Ko za njim zboli bližnji sorodnik, se pogosto pojavi vprašanje, ali nas čaka podobna usoda. Še posebej, če je bilo rakavih obolenj v družini več. Toda večina rakov ni neposredno povezana s podedovanimi genskimi spremembami. Kljub temu obstajajo določeni vzorci pojavljanja bolezni, ki lahko opozarjajo na povečano dedno tveganje.
Večina rakavih obolenj ni dednih
Rak nastane, ko se v celicah pojavijo genske spremembe, zaradi katerih se začnejo nenadzorovano deliti in razmnoževati. Takšne spremembe se lahko razvijejo zaradi staranja, naključnih napak pri delitvi celic ali izpostavljenosti škodljivim dejavnikom, kot sta tobačni dim in ultravijolično sevanje.
Precej redkeje so genske spremembe, ki povečujejo tveganje za raka, prisotne že ob rojstvu, saj jih posameznik podeduje od enega od staršev.
Po ocenah strokovnjakov je s podedovanimi genskimi spremembami povezanih približno pet do deset odstotkov vseh rakavih obolenj, nekatere ocene pa navajajo delež do 12 odstotkov. Velika večina rakov se torej razvije zaradi sprememb, ki nastanejo tekom življenja.
Ali lahko otroci podedujejo tveganje za raka?
Genske spremembe, povezane s povečanim tveganjem za raka, se lahko prenašajo iz generacije v generacijo. Pri številnih dednih rakavih sindromih ima vsak otrok starša z določeno gensko spremembo 50-odstotno možnost, da jo podeduje.
Vendar to še ne pomeni, da bo zagotovo zbolel. Podedovana genska sprememba pomeni predvsem večje tveganje za razvoj določenih vrst raka, ne pa neizogibne bolezni.
Za nastanek raka so običajno potrebne še dodatne spremembe v celicah. Zato lahko nekdo podeduje gensko spremembo in nikoli ne zboli, medtem ko se pri njegovem otroku z enako spremembo bolezen razvije že v mlajših letih.
Kateri znaki v družini lahko opozarjajo na dedno tveganje?
Posamezen primer raka v družini običajno še ni razlog za sum na dedno obliko bolezni. Večjo pozornost pa je smiselno nameniti naslednjim okoliščinam:
- Več obolelih sorodnikov: za rakom je zbolelo več bližnjih sorodnikov na isti strani družine, torej po materini ali očetovi strani.
- Podobne vrste raka: pri več družinskih članih se je pojavila enaka vrsta raka ali različne vrste, povezane z isto gensko spremembo.
- Zgodnje obolenje: rak se je pojavil v mlajših letih, na primer pred 50. letom pri raku dojk, debelega črevesa in danke ali materničnega telesa.
- Potrjena genska sprememba: pri katerem od sorodnikov so z genetskim testiranjem že odkrili spremembo, povezano s povečanim tveganjem za raka.
Pomembno je tudi, kako tesno so oboleli sorodstveno povezani. Več bližnjih sorodnikov z enako ali sorodno vrsto raka, zlasti če so zboleli mladi, lahko kaže na dedno nagnjenost.
Nekatere genske spremembe povečujejo tveganje za več vrst raka
Med najbolj znanimi so spremembe v genih BRCA1 in BRCA2, ki so povezane predvsem s povečanim tveganjem za raka dojk in jajčnikov. Povečajo pa lahko tudi tveganje za raka prostate in trebušne slinavke.
Pomembno je vedeti, da lahko takšne spremembe podedujejo tako ženske kot moški. Pri ocenjevanju družinske anamneze zato ni pomembna le zdravstvena zgodovina mater, babic in sester, temveč tudi očetov, dedkov in bratov.
Kaj storiti, če je v družini več primerov raka?
Če opažate, da se določene vrste raka v vaši družini ponavljajo, se o tem pogovorite z osebnim zdravnikom. Pred obiskom poskusite zbrati podatke o tem, kateri sorodniki so zboleli, za katero vrsto raka je šlo in koliko so bili stari ob postavitvi diagnoze.
Na podlagi družinske anamneze lahko zdravnik presodi, ali je smiselno genetsko svetovanje oziroma testiranje.
Če preiskave potrdijo povečano dedno tveganje, je mogoče prilagoditi načrt preventivnih pregledov. V nekaterih primerih se priporočajo pogostejše preiskave, zgodnejši začetek spremljanja ali preventivni posegi.
Dednost še ne pomeni, da boste zboleli
Tudi kadar je v družini prisotna genska sprememba, povezana z rakom, ni mogoče z gotovostjo napovedati, kdo bo dejansko zbolel. Na razvoj bolezni vplivajo tudi številni drugi dejavniki, med drugim življenjski slog in okolje.
Poznavanje zdravstvene zgodovine družine je zato pomemben del preventive. Če se med sorodniki ponavljajo določena rakava obolenja, je smiselno preveriti, ali obstaja povečano dedno tveganje. Pravočasno prepoznavanje takšnega tveganja lahko omogoči ustrezno spremljanje in zgodnejše odkrivanje morebitne bolezni.
