Za delo na tem oddelku so potrebna posebna znanja. Si predstavljate, kako spreten moraš biti, da v žilo na ročici otročička, ki tehta le nekaj kilogramov, vstaviš cevko? Tanja to počne vsak dan. Ta teden je njena glavna skrb dojenčica, ki je na svet prišla 27. januarja. »Deklica je imela diafragmalno kilo in zdravniki so ji jo pred enim tednom kirurško odstranili. Včeraj je imela še eno operacijo. Zdaj je v fazi okrevanja.« Deklica mora biti 24 ur na dan pod nenehnim budnim očesom medicinskih sester. Ko se ozrem na aparature ob njeni postelji in različne cevke, ki tečejo vanjo, jih naštejem osem. Sestra Tanja ji ravnokar jemlje kri za preiskavo ščitničnih hormonov. Zraven nje stoji mlada medicinska sestra, ki ji Tanja razlaga, na kaj mora paziti. Potem podatke skrbno zabeleži na temperaturni list, vnese pa jih tudi v računalnik. »Mi smo prva intenzivna enota v Sloveniji, ki se je priključila projektu informatizacije. V roku dveh let naj bi bili prva brezpapirna enota, zato že tretje leto vse podatke vnašamo dvojno.« Komaj vse dokumentira, že jo čaka nova naloga. Deklici mora zamenjati zdravila za vzdrževanje tlaka. Mlajšo kolegico poduči, da mora biti pozorna na pravilno količino, da mora ves čas spremljati, ali zdravilo pravilno teče, vedeti mora tudi, na koliko časa ga je treba zamenjati. »Vseh sedem ur, kolikor traja moj današnji delovnik, moram biti popolnoma zbrana. Čeprav že na pamet vem vse doze zdravil, še vedno vse preračunam dvakrat. Vrednosti se razlikujejo glede na starost otroka in posege, ki jih je imel. Še posebej moram paziti pri najmlajših otrocih, ki dobivajo najmanjše doze. Velikokrat se zgodi, da še doma premišljujem, ali sem vse naredila, tako kot je treba. Če nisem prepričana, pokličem v službo in prosim kolegico, da gre preverit.« Tudi kadar gre na malico, svojega pacienta ne sme pustiti brez nadzora. Ker mora biti ob njem izkušena medicinska sestra, je ne more zamenjati kolegica, ki se šele uvaja v delo.