Zakaj vam kri včasih vzamejo iz arterije in ne iz vene?
Večino krvi za preiskave odvzamejo iz vene, pri tej analizi pa jo pogosto potrebujejo iz arterije. Razlog je v podatkih, ki jih lahko zdravnikom razkrije takšen vzorec.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Če so vam v bolnišnici ali na urgenci kdaj odvzeli kri iz notranje strani zapestja namesto iz običajne vene na roki, je možno, da so opravili analizo plinov v arterijski krvi. Preiskava je lahko nekoliko bolj neprijetna od običajnega odvzema krvi, zdravnikom pa daje pomembne informacije o tem, kako dobro delujejo pljuča in kako telo vzdržuje kislinsko-bazično ravnovesje.
Analiza med drugim pokaže, koliko kisika in ogljikovega dioksida je v arterijski krvi ter kakšen je njen pH. Pomemben podatek je tudi bikarbonat, ki sodeluje pri vzdrževanju kislinsko-bazičnega ravnovesja v telesu.
Zakaj je pH krvi tako pomemben?
Ko govorimo o pH, pogosto pomislimo na kozmetiko ali želodčno kislino, toda tudi naša kri ima zelo natančno uravnavano kislinsko-bazično ravnovesje. Normalni pH arterijske krvi se giblje v zelo ozkem območju, približno med 7,35 in 7,45. Če se ravnovesje pomembneje poruši, lahko to vpliva na normalno delovanje celic in organov, večja odstopanja pa so lahko nevarna.
Za vzdrževanje tega ravnovesja imajo pomembno vlogo predvsem pljuča in ledvice. Pljuča z dihanjem uravnavajo količino ogljikovega dioksida v krvi, ledvice pa med drugim uravnavajo izločanje kislin in količino bikarbonata. Prav kombinacija podatkov o pH, ogljikovem dioksidu in bikarbonatu zdravniku pomaga ugotavljati, za kakšno motnjo gre in kako se telo nanjo odziva.
Kdaj zdravniki naročijo to preiskavo?
Analiza plinov v arterijski krvi ni preiskava, ki bi jo običajno opravljali v sklopu rutinskega laboratorijskega pregleda. Najpogosteje jo srečamo v urgentni medicini, intenzivni terapiji in pri obravnavi bolnikov z resnejšimi težavami z dihanjem ali presnovo.
Zdravnik jo lahko naroči, kadar želi preveriti, ali pljuča v kri dovajajo dovolj kisika, in iz nje učinkovito odstranjujejo ogljikov dioksid, pa tudi, kadar obstaja sum, da je porušeno kislinsko-bazično ravnovesje.
Med razlogi za preiskavo so lahko na primer hudo poslabšanje kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB), hud napad astme in druga stanja, ki pomembno vplivajo na dihanje. Pomembna je lahko tudi pri nekaterih presnovnih in ledvičnih motnjah, zastrupitvah ter pri spremljanju kritično bolnih ljudi in bolnikov, ki potrebujejo podporo pri dihanju.
Ko kri postane preveč kisla ali preveč bazična
Motnje kislinsko-bazičnega ravnovesja zdravniki v grobem delijo na respiratorne in metabolične, glede na to, kaj je glavni vzrok spremembe.
Pri respiratorni acidozi se v telesu kopiči preveč ogljikovega dioksida, ker ga pljuča ne morejo dovolj učinkovito odstraniti. Do tega lahko pride pri nekaterih hudih pljučnih boleznih ali kadar je dihanje izrazito upočasnjeno.
Povsem drugačen mehanizem je v ozadju metabolične acidoze. Ta se lahko pojavi denimo pri diabetični ketoacidozi, napredovali ledvični odpovedi, nekaterih zastrupitvah ali hudih stanjih, pri katerih se v telesu kopiči mlečna kislina.
Obstajajo tudi nasprotne motnje. Dolgotrajno bruhanje in s tem izgubljanje želodčne kisline lahko denimo prispevata k nastanku metabolične alkaloze, medtem ko lahko pretirano hitro dihanje oziroma hiperventilacija povzroči respiratorno alkalozo.
Kakšni simptomi se lahko pojavijo?
Simptomi porušenega kislinsko-bazičnega ravnovesja so zelo različni in so odvisni tako od vrste in resnosti motnje kot od bolezni, ki jo je povzročila. Pri nekaterih oblikah acidoze se lahko pojavijo utrujenost, slabost, bruhanje, zmedenost in spremenjeno dihanje.
Pri hudi metabolični acidozi lahko človek začne dihati izrazito globoko in hitro, saj telo tako poskuša izločiti več ogljikovega dioksida. Pri alkalozi se lahko pojavijo mravljinčenje, mišični krči, tresenje, omotica ali zmedenost.
Pomembno pa je, da ti simptomi niso značilni samo za motnje kislinsko-bazičnega ravnovesja. Podobne težave lahko povzročajo številna druga stanja, zato diagnoze ni mogoče postaviti samo na podlagi simptomov.
Zakaj kri vzamejo prav iz arterije?
Arterijska kri zdravnikom omogoča oceno, kako učinkovito pljuča prenašajo kisik v kri in iz nje odstranjujejo ogljikov dioksid. Prav zato je za klasično analizo arterijskih krvnih plinov potreben arterijski vzorec. Kri najpogosteje odvzamejo iz radialne arterije na notranji strani zapestja, lahko pa tudi iz druge arterije.
Odvzem je lahko bolj neprijeten od običajnega odvzema venske krvi. Po njem je treba mesto vboda nekaj časa čvrsto pritiskati, saj je tlak v arterijah višji kot v venah. MedlinePlus navaja, da se mesto običajno pritiska vsaj pet minut, pri ljudeh z večjim tveganjem za krvavitev pa je lahko potreben daljši pritisk.
Kaj pa tista ščipalka na prstu?
Če lahko zdravniki nasičenost krvi s kisikom izmerijo s pulznim oksimetrom, majhno napravo, ki jo namestijo na prst, zakaj bi sploh potrebovali arterijsko kri? Razlika je predvsem v količini informacij.
Pulzni oksimeter omogoča hitro in neinvazivno oceno nasičenosti hemoglobina s kisikom. Je izjemno uporaben, vendar ne pokaže vsega, kar zdravnike zanima pri težje bolnem človeku.
Analiza arterijskih krvnih plinov lahko poleg podatkov o oksigenaciji pokaže tudi parcialni tlak ogljikovega dioksida in pH krvi, s čimer zdravnik dobi precej širši vpogled v bolnikovo dihanje in kislinsko-bazično stanje.
Prav zato lahko ta majhen vzorec krvi zdravnikom v določenih okoliščinah zelo hitro pomaga razumeti, kaj se dogaja s pljuči, presnovo in sposobnostjo telesa, da ohranja svoje notranje ravnovesje.
PREBERITE TUDI:
