Neprijeten simptom, ki lahko opozarja na raka debelega črevesa
Uhajanje blata je največkrat povezano z nenevarnimi težavami, v redkih primerih pa lahko opozarja tudi na raka debelega črevesa ali danke.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Rak debelega črevesa in danke se pogosto razvija počasi in dolgo ne povzroča izrazitih težav. Ko se simptomi vendarle pojavijo, jih ljudje nemalokrat pripišejo občutljivi prebavi, neustrezni prehrani, stresu, hemoroidom ali sindromu razdražljivega črevesja.
Med znaki, o katerih bolniki zaradi zadrege redkeje spregovorijo, je tudi nenadzorovano uhajanje blata oziroma fekalna inkontinenca. Čeprav je veliko pogosteje posledica drugih zdravstvenih težav, lahko v posameznih primerih spremlja raka danke ali debelega črevesa.
Zakaj lahko pride do uhajanja blata?
Uhajanje blata ni med najpogostejšimi niti običajno med prvimi simptomi kolorektalnega raka. Pojavi se lahko predvsem takrat, ko tumor prizadene danko, živce ali mišice, ki sodelujejo pri nadzorovanju odvajanja.
Danka ima pomembno nalogo pri zaznavanju in začasnem zadrževanju blata. Če se v njej razvije tumor, se lahko zmanjša njena sposobnost, da se ob prihodu blata razširi in človeka pravočasno opozori na potrebo po odvajanju.
Rakava sprememba lahko prizadene tudi živčne povezave ali mišice analne zapiralke. Posledica je slabši nadzor nad odvajanjem, zaradi česar lahko blato ali sluz nepričakovano uhajata.
Tekoče blato se lahko prebije mimo ovire
Tumor lahko povzroči zožitev črevesa ali danke. Čvrsto blato zato težje prehaja skozi prizadeti predel, tekoča vsebina pa se lahko pod pritiskom prebije mimo ovire in začne nenadzorovano uhajati.
Rak debelega črevesa ali danke lahko povzroča tudi povečano izločanje sluzi in drisko. Tekoče blato je težje zadržati kot običajno oblikovano blato, zato se lahko pojavijo nenadne in težko obvladljive potrebe po odvajanju.
Takšne težave se pogosteje pojavijo pri večjih tumorjih oziroma napredovalejši bolezni, vendar same po sebi še ne pomenijo, da ima človek raka.
Pogostejši so nenevarni vzroki
Črevesna inkontinenca je veliko pogosteje povezana z oslabelimi mišicami medeničnega dna, kronično drisko, poškodbami po porodu, staranjem ali predhodnimi operacijami danke in zadnjika.
Povzročijo jo lahko tudi hemoroidi, zdrs danke, vnetne črevesne bolezni, nevrološke motnje in nekatera druga obolenja. Kljub temu nove ali hitro slabšajoče se težave zahtevajo zdravniško obravnavo.
Posebno pozornost je treba nameniti uhajanju blata, ki ga spremljajo krvavitev, kri v blatu, bolečine v trebuhu, nepojasnjeno hujšanje ali izrazite spremembe pri odvajanju.
Kateri znaki se običajno pojavijo prej?
Med pogostejšimi opozorilnimi znaki raka debelega črevesa in danke so dolgotrajno zaprtje ali driska, nenadna sprememba pogostosti odvajanja ter občutek, da se črevo po obisku stranišča ni popolnoma izpraznilo.
Pojavijo se lahko kri v blatu, krvavitev iz danke, bolečine ali krči v trebuhu, napihnjenost ter nenadna sprememba oblike blata. Nekateri bolniki opazijo, da je blato dalj časa nenavadno ozko ali tanko.
Na bolezen lahko opozarjajo tudi nepojasnjena slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa, utrujenost, šibkost in izguba telesne teže. Zlasti tumorji v začetnem delu debelega črevesa lahko dolgo ne povzročajo očitnih sprememb pri odvajanju.
Bolezen je lahko dolgo brez simptomov
Kolorektalni rak je lahko prisoten več let, preden človek zazna prve težave. Prav zato odsotnost simptomov ne pomeni nujno, da je črevo zdravo.
Preventivni pregledi omogočajo odkrivanje predrakavih polipov, še preden se ti razvijejo v maligno obolenje. Zgodaj odkrit rak je praviloma lažje zdraviti, možnosti za uspešno okrevanje pa so bistveno boljše.
Tveganje je večje pri ljudeh, ki imajo bolezen v družini, kronično vnetno črevesno bolezen ali dedne sindrome. K njemu lahko prispevajo tudi kajenje, pogosto uživanje alkohola, premalo gibanja, debelost ter prehrana z veliko predelanega in rdečega mesa.
Kdaj je potreben obisk zdravnika?
Posvet z zdravnikom je priporočljiv, če se pojavijo nove spremembe pri odvajanju, ki trajajo več tednov ali se postopoma slabšajo. Obiska ne odlašajte ob krvi v blatu, nepojasnjenem hujšanju, dolgotrajnih bolečinah v trebuhu ali izraziti utrujenosti.
Uhajanje blata je lahko neprijetno in o njem ni vedno lahko govoriti, vendar je pomembno, da ga zdravniku čim natančneje opišete. Tudi kadar vzrok ni rak, je težavo pogosto mogoče uspešno zdraviti in s tem preprečiti njeno nadaljnje poslabšanje.
