Bodo milijoni evrov po novem zakonu res sledili pacientu?
V nekaterih primerih celo večletno čakanje na preglede v specialističnih ambulantah, pomanjkanje kadra, neustrezno plačevanje (opravljenih) storitev, nepravičen sistem nagrajevanje zaposlenih ter številne druge anomalije so jasen pokazatelj alarmantnega stanja slovenskega zdravstvenega sistema. Nov zakon, sprejet prejšnji mesec, naj bi zagotovil stabilnost sistema, za kar bodo po ocenah porabili okrog 200 milijonov evrov. Cilj je do marca 2023 pridobiti podatke o stanju, sposobnosti oziroma zmogljivosti zdravstva in na podlagi tega pripraviti spremembe standardov in normativov. »Ob tem pa pacienta postaviti na prvo mesto in tudi denar mora slediti pacientu,« pravijo na ministrstvu za zdravje.
Novo vodstvo zdravstvenega ministrstva na čelu z ministrom Danijelom Bešičem Loredanom je zelo hitro po nastopu funkcije pripravilo predlog Zakona o ukrepih za zagotovitev stabilnega delovanja zdravstvenega sistema. Kljub nekaterim izraženim pripombam in pomislekom je bil zakon sredi julija sprejet.
Kako naj bi razdelili 200 milijonov evrov
Za povečanje obsega programa zdravstvene dejavnosti bodo, predvidevajo, porabili sredstva iz naslova neizvedenih programov v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Če ta ne bodo zadoščala, jih bodo dodatno zagotovili v državnem proračunu.
Denar naj bi bil predvidoma razporejen tako:
- 105-odstotna izvedba programov: 80 milijonov letno
- dodatek za povečan obseg dela na primarni ravni: 30 milijonov letno
- dodatek za posebne pogoje dela v manj razvitih občinah: 400.000 evrov letno
- višje sejnine članov svetov bolnišnic: 300.000 evrov
- dodatne zaposlitve na ministrstvu za zdravje: 150.000 evrov
- delo novega Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu: 390.000 evrov
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
