##IMAGE-2564574##

Študentka medicine Vida Vlašič iz Fučkovcev pri Adlešičih se je aprila letos s skupino študentov odpravila na trimesečno humanitarnomedicinsko odpravo v Kenijo, kjer so prebivalcem vasi Majiwa nudili osnovno zdravstveno oskrbo. V ekipi sta bili še dve študentki in en študent.

Na pot so se odpravili v sklopu sekcije za tropsko medicino, ki že od leta 1990 združuje mlade zdravnike, študente zadnjih letnikov medicinske fakultete in visoke šole za zdravstvo ter jim pomaga pri usposabljanju, organizaciji in izpeljevanju humanitarnih odprav v dežele tretjega sveta. Ljudje v Keniji, ki potrebujejo medicinsko pomoč, pripešačijo tudi iz več kot deset kilometrov oddaljenih vasi, saj je njihova celotna zdravstvena oskrba odvisna od medicinskih odprav. Naši študenti so domačinom med drugim predstavili ukrepe za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni, ustrezno prehrano in pravilno pripravo pitne vode.

In s kakšnimi vtisi se je Vida vrnila v Slovenijo. Pravi: “Na zahodu Kenije, kjer smo bili, je precej drugače kot pri nas. Tam so pomembne čisto druge stvari, ljudje za življenje ne potrebujejo veliko. Zelo je viden razkorak med revnimi in bogatimi. V Keniji obstajajo tri dobro razvita mesta z nakupovalnimi centri, restavracijami, hoteli. Mesta in vasi so kot dva različna svetova. Najbolj pa so me prevzeli ljudje. Ne moreš verjeti, kako veliko jim pomeni, če jim daš tablico tablet proti bolečinam, ali če mamici plačaš mleko za teden dni, da lahko nahrani vse svoje otroke.”

23-letna Vlašičeva je ugotovila, da je v Keniji najbolj pogosta bolezen malarija. Veliko je tudi poškodb, saj otroci že od tretjega leta dalje delajo na poljih z mačeto. Precej je tudi kroničnih ran, ki se tam sploh ne celijo, dokaj pogosta bolezen pa je tudi tifus. Vida pravi, da se o AIDS-u tam ne govori, tako da natančno ne ve, koliko je zares prisoten, tisti pa, ki ga imajo, to raje zamolčijo.

Ljudje se ukvarjajo predvsem s poljedelstvom, zato je s svojimi kolegi najpogosteje jedla jedi iz koruze in fižola.

Belokranjka, ki se bo v primeru, da ne dobi zaposlitve, prihodnje leto najverjetneje odločila za študij organizacije in menedžmenta v Kranju, je še pojasnila: “Na začetku naše odprave v Afriko sem bila malo razočarana, saj na belce gledajo kot na denarnico na dveh nogah. Ampak sčasoma sem se navadila. Tam se ljudje med sabo zelo spoštujejo, za razliko od nas so zelo prijazni do starejših. No, prevzela me je tudi narava. Imeli smo srečo, ker smo bili v Keniji v deževni dobi. Vse je bilo zeleno, vse je cvetelo, da o barvah v naravi sploh ne govorim. Vasi so res lepe, blatne hiške, otroci pred njimi, povsod govedo in koze, ženske, ki prenašajo ogromna vedra vode na glavi, vse se odvija res počasi. Mesta so pa druga stvar. Povsod smeti, kaos v prometu … “

Vidi se bodo trije meseci, ki jih je preživela v Afriki na malce drugačen način, kot to počno turisti, globoko vtisnili v spomin. Gre za neprecenljive izkušnje, zaradi katerih je začela sedaj bolj ceniti tisto, kar ima doma.

Rudi Vlašič