Zakaj jeseni večkrat hrepenimo po sladkem – in kakšne so zdrave alternative
Ko dnevi postajajo krajši in hladnejši, marsikdo opazi večjo željo po sladkem. Ni naključje – spremembe letnega časa vplivajo na naše telo in možgane.
Jeseni se naravno zmanjša količina sončne svetlobe, kar pomeni tudi manj serotonina, hormona dobrega počutja. Ker sladkor hitro sproži njegovo začasno povečanje, posegamo po čokoladi ali piškotih kot bližnjici do boljšega razpoloženja.
Hkrati se zaradi krajših dni in hladnejšega vremena poveča tudi raven hormona melatonina, ki nas dela bolj zaspane in vpliva na cikel spanja. Sladkor in enostavni ogljikovi hidrati ponujajo hitro energijo, zato jih telo intuitivno išče. Vendar ta hitra energija hitro upade, kar vodi v nihanje ravni glukoze v krvi, povečano lakoto in še večje hrepenenje po sladkem. Tak krog lahko vpliva na energijo čez dan, koncentracijo in tudi na razpoloženje.
Poleg hormonov je pomemben tudi vitamin D. Jeseni ga je zaradi manj sončne svetlobe pogosto premalo, kar prav tako vpliva na razpoloženje in lahko poveča željo po hrani, ki nas »pogreje« in začasno dvigne energijo. Z uživanjem živil, bogatih z vitaminom D – kot so mastne ribe, jajca in obogateni mlečni izdelki – lahko deloma nadomestimo pomanjkanje sonca.
Da bi hrepenenje po sladkem omejili, je smiselno vključiti živila, bogata z vlakninami in beljakovinami, ki podaljšajo sitost in stabilizirajo krvni sladkor. Dobri primeri so oreščki, semena, polnozrnata žita, stročnice in sezonsko sadje, kot so jabolka, hruške, grozdje ali kaki. Te kombinacije zmanjšajo hitre skoke glukoze, ki jih povzročajo sladkarije, in pomagajo telesu ohranjati stabilno energijo.
Za podporo tvorbi serotonina je koristno vključiti triptofan, aminokislino, ki se nahaja v bananah, ovseni kaši, semenih buč in leči. Telo ga pretvori v serotonin, kar naravno pomaga izboljšati razpoloženje in zmanjšuje psiholočno hrepenenje po sladkem. Prav tako je pomembno, da redno zaužijemo zdrave maščobe, kot so omega-3 iz mastnih rib, lanenih semen ali oreščkov, saj te pozitivno vplivajo na možganske funkcije in čustveno stabilnost.
Poleg izbire hrane je ključno tudi upravljanje okoliščin, ki spodbujajo sladke skušnjave. Jeseni se več časa zadržujemo v zaprtih prostorih, pogosto pred ekranom, kar povečuje impulzivno uživanje sladkarij. Dober trik je, da imamo na dosegu roke zdrave prigrizke, kot so suho sadje, oreščki ali domači smoothie, in da sladkarije ne hranimo na vidnem mestu. Prav tako pomaga, če sladke prigrizke nadomestimo s toplimi napitki, kot so zeliščni čaji ali topli napitki iz sadja in začimb, ki telesu dajo občutek udobja in topline.
Jesensko hrepenenje po sladkem je torej kombinacija bioloških, psiholoških in okoljskih dejavnikov. Če ga razumemo kot signal telesa, ga lahko obrnemo v svojo korist: telesu zagotovimo hranila, ki ga nahranijo, ne da bi ga preobremenili, stabiliziramo krvni sladkor, izboljšamo razpoloženje in ohranimo energijo čez dan.
E-novice · Njena
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
