Pred 15 leti so poplave terjale življenja in poplavile prestolnico (foto)
Mineva 15 let od začetka hudih poplav, ki so prizadele dobršen del Slovenije. Zahtevale so več smrtnih žrtev in povzročile okoli 251 milijonov evrov škode.
Hudo je bilo tudi v Ljubljani, predvsem na Viču. Slovenija je na poplave bolje pripravljena kot takrat, so za STA ocenili na ministrstvu za naravne vire in prostor.
Reke na Gorenjskem, Celjskem in v Savinjski dolini so leta 2010 zaradi vodne ujme prestopile bregove. Del Zagorja je ostalo brez vode, nekaj družin so morali tudi izseliti. Preventivno so odklopili elektriko, ponekod je zmanjkalo pitne vode, sprožili pa so se tudi plazovi.
Hudo je bilo tudi v Ljubljani, kjer je jugozahod ostal pod vodo. Poplavljali so hudourniki Gradaščice, Dobrunjščice, Gameljščice in Glinščice, z zamikom pa je poplavilo tudi Ljubljansko barje.
Namestnik poveljnika ljubljanske civilne zaščite Robert Kus je za STA poudaril, da so bile takratne poplave po razsežnosti in posledicah največje v Ljubljani od leta 1930. Z neposrednimi posledicami poplav so se ukvarjali deset dni, v tem času pa so posredovali več kot tisočkrat in napolnili več kot 80.000 protipoplavnih vreč.
Slovenija je po teh poplavah na področju obvladovanja poplavne ogroženosti napredovala, so za STA zagotovili na ministrstvu za naravne vire in prostor. "Zaradi številnih negradbenih in gradbenih protipoplavnih ukrepov menimo, da je Slovenija precej bolje pripravljena na poplave kot pred leti oziroma desetletji," so navedli.
Med številnimi ukrepi, ki so jih sprejeli, so izpostavili določevanje in upoštevanje poplavnih območij, prilagoditev rabe zemljišč v porečjih, redno vzdrževanje vodotokov, vodnih objektov in zemljišč ter preverjanje učinkovitosti obstoječih protipoplavnih ureditev.
Tudi po Kusovi oceni so takratne poplave pozitivno vplivale na načrtovanje poplavne varnosti. Pripravili so namreč načrt protipoplavnih ukrepov za Ljubljano in jih začeli bolj aktivno izvajati. "Ogroženost je dejstvo, povečujemo pa lahko odpornost," je dejal Kus.
Zelo veliko so po njegovih besedah storili s protipoplavnimi ukrepi na Malem grabnu, kjer je treba urediti še zadrževalnik Razori. Poplavljanja Ljubljanskega barja ni mogoče preprečiti, lahko pa izboljšajo poplavno varnost z rednim čiščenjem barjanskih odvodnikov in ohranjanjem poplavnih območij.
Urejajo še barjanske odvodnike in ostale kanale, skupaj z obnovo Črnovaške ceste. Urejajo tudi nasip na južnem delu Rakove Jelše. Poplavno varnost na območju Sibirije v Trnovem in severnega dela Rakove Jelše pa bodo izboljšali prihodnje leto, je še napovedal.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
