Antibiotiki izgubljajo moč: Smo pripravljeni na dobo superbakterij?
Bakterijske okužbe postajajo vse težje ozdravljive. WHO opozarja, da je bila leta 2023 približno vsaka šesta potrjena okužba odporna proti antibiotikom.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Danes smo navajedni, da lahko pričakujemo, da bo zdravnik pri bakterijski okužbi po potrebi predpisal antibiotik in da bo zdravilo opravilo svojo nalogo. Toda pri vse več bakterijah ta samoumevnost izginja.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je julija letos opozorila, da je bila leta 2023 približno vsaka šesta laboratorijsko potrjena bakterijska okužba na svetu odporna proti antibiotikom. Odpornost proti mikrobnim zdravilom danes uvršča med največje svetovne javnozdravstvene grožnje. Posledice niso samo daljše zdravljenje.
Če zdravila, na katera smo se desetletja zanašali, ne delujejo več, postanejo nevarnejše tudi operacije, zdravljenje raka, presaditve organov in intenzivna medicina.
Odporen ne postane človek, ampak bakterija
Pri odpornosti proti antibiotikom pogosto govorimo, kot da je človek "postal odporen na antibiotik". To ni pravilno. Spremeni se bakterija. Bakterije se lahko genetsko spreminjajo in pridobijo mehanizme, ki jim omogočijo preživetje antibiotika. Ko zdravilo uniči občutljive bakterije, odporne lahko preživijo, se razmnožijo in širijo naprej. Prav pretirana in nepravilna uporaba antibiotikov ta proces pospešuje.
Izraz "superbakterija" ni strokovno ime za posebno vrsto bakterije. Običajno z njim opisujemo bakterije, ki so odporne proti več antibiotikom, zaradi česar zdravnikom ostane vse manj možnosti za zdravljenje. NIJZ opozarja, da se nekateri bakterijski povzročitelji vse pogosteje ne odzivajo niti na antibiotike zadnje izbire, ki so namenjeni najtežje bolnim. Odpornost je v Sloveniji sicer še razmeroma nizka, vendar postopoma narašča.
Tudi Slovenija še ni dosegla cilja
Podatki Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) kažejo, da je Slovenija leta 2024 porabila 14,4 definiranega dnevnega odmerka antibiotikov na 1000 prebivalcev na dan.
Leta 2019 je bila poraba 13,0, kar pomeni približno 11-odstotno povečanje. Evropski cilj za Slovenijo do leta 2030 pa je ravno obraten, porabo naj bi glede na leto 2019 zmanjšali za devet odstotkov, na 11,8 odmerka.
NIJZ odpornost bakterij proti antibiotikom v Sloveniji spremlja že od leta 1999 v evropski mreži EARS-Net. Zadnje poročilo poudarja, da gre za pomemben in vse večji zdravstveni problem tudi pri nas.
Antibiotik pri prehladu ne bo pomagal
Ena najpogostejših napak je pričakovanje antibiotika pri bolezni, ki jo povzroča virus. Antibiotiki ne delujejo proti virusom, zato ne zdravijo prehlada, gripe ali covida-19. Če jih jemljemo takrat, ko niso potrebni, zaradi njih ne bomo ozdraveli hitreje, povečujemo pa pritisk, zaradi katerega se odporne bakterije lažje širijo.
To ne pomeni, da so antibiotiki "slaba zdravila". Ravno nasprotno – so ena najpomembnejših pridobitev sodobne medicine. Težava je njihova nepotrebna ali napačna uporaba.
Ne hranite ostankov za naslednjo bolezen
Antibiotik, ki je bil predpisan za eno okužbo, ni nujno primeren za drugo, tudi če se simptomi zdijo podobni. NIJZ zato svetuje, naj antibiotike uporabljamo samo po zdravnikovih navodilih, v predpisanem odmerku in časovnih intervalih. Ostankov ne hranimo za prihodnjo bolezen in zdravil ne delimo z družinskimi člani ali prijatelji.
Tudi o dolžini zdravljenja naj odloči zdravnik. Splošno pravilo, da je treba antibiotik vedno jemati "do zadnje tablete", ne glede na navodilo, ni najbolj natančno, pomembno je, da bolnik sledi točno predpisanemu režimu in terapije ne spreminja na lastno pest.
Problem ne nastaja samo pri ljudeh
Odpornost proti protimikrobnim zdravilom je širši problem od predpisovanja antibiotikov v ambulanti. Odporne bakterije se lahko širijo med ljudmi, živalmi in okoljem. Pomembni so zato uporaba antibiotikov v veterinarski medicini, pridelava hrane, higiena v zdravstvenih ustanovah ter ravnanje z odpadnimi vodami.
Prav zato se uporablja pristop Eno zdravje, pri katerem sodelujejo humana medicina, veterina, kmetijstvo in okoljska stroka. Slovenija takšen pristop uporablja tudi v nacionalnem odzivu na protimikrobno odpornost.
Kaj se zgodi, ko zmanjka učinkovitih antibiotikov?
Okužba, ki jo danes zdravimo doma s tabletami, lahko zahteva bolnišnično zdravljenje in antibiotik, ki se daje v žilo. Zdravljenje lahko traja dlje, je dražje in povzroča več neželenih učinkov. V skrajnem primeru bakterija postane odporna proti skoraj vsem razpoložljivim zdravilom.
WHO ocenjuje, da je bila bakterijska odpornost proti protimikrobnim zdravilom leta 2021 povezana z več kot 4,7 milijona smrti po svetu.
V evropski regiji WHO je odpornost neposredno odgovorna za približno 133.000 smrti na leto, še veliko več smrti pa je z njo povezanih posredno. Zato razprava o antibiotikih ni samo vprašanje, ali bomo čez deset let nekoliko težje pozdravili angino. Brez učinkovitih antibiotikov postanejo bolj tvegani carski rezi, večje operacije, presaditve, kemoterapija in zdravljenje bolnikov na intenzivni negi – posegi, pri katerih je možnost zdravljenja bakterijske okužbe eden od temeljev varne sodobne medicine.
Kaj lahko naredimo sami?
Posameznik ne more rešiti svetovne krize odpornosti, lahko pa pomaga zmanjševati pritisk, zaradi katerega nastaja. Antibiotikov ne zahtevajmo pri virusni bolezni in jih jemljimo samo, ko jih predpiše zdravnik. Zdravil ne delimo in ne uporabljamo ostankov stare terapije. Pomembni so tudi umivanje rok, varna priprava hrane in cepljenje, saj preprečevanje okužb pomeni tudi manj potrebe po antibiotikih.
Antibiotiki torej niso izgubili svoje vrednosti. Prav nasprotno, postajajo tako dragoceni, da moramo njihovo učinkovitost varovati. Kajti ko bakterija postane odporna, močnejši antibiotik ni vedno naslednja možnost. Včasih naslednje možnosti preprosto ni.
