Profimedia

Po zagotovilih Evropske agencije za zdravila naj teh težav to zimo ne bi bilo.

Še vedno je posebej v spominu zimsko obdobje pred dvema letoma, ko je bila težava najbolj pereča. Takrat je pogosto prihajalo do situacij, ko so zdravniki pacientom predpisovali zdravila, potem pa so ti v lekarnah dobili odgovor, da teh zdravil nimajo. Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke Republike Slovenije (JAZMP) je takrat poročala, da je zaradi pandemije prišlo še do novih razlogov za pomanjkanje nekaterih zdravil, in sicer zaradi izpadov proizvodnje, saj je moralo priti do prioritiziranja proizvodnje zdravil in cepiv proti covidu-19.

Majhni trgi še bolj ranljivi

Svoje so naredila tudi večtedenska zaprtja najpomembnejših pristanišč in proizvodnih mest zdravilnih učinkovin zunaj Evropske unije, pa tudi čez noč spremenjene potrebe po posameznih zdravilih oziroma skupinah zdravil, na primer ob sezonskem valu prehladnih obolenj in virusnih ter bakterijskih okužb. V slovenskem primeru je (bilo) vse skupaj dodatno povezano še z velikostjo trga, saj se samo najbolj prodajana zdravila v Sloveniji prodajajo v tako velikih količinah, da je za našo državo narejena celotna proizvodna serija, pri vseh ostalih pa si serijo delimo z drugimi državami, kar poveča potrebo po usklajevanju proizvodnih naročil.

Zdravje

Odpornost na antibiotike je ena največjih groženj za javno zdravje

Razkrita ranljivost Evrope

Stanje je bilo leta 2023 najbolj akutno pri dobavi antibiotikov za otroke, primanjkovalo je tudi nekaterih zdravil za otroke z epilepsijo. A težave niso bile omejene na Slovenijo, temveč so se s tem srečevali tudi drugod po Evropi. Pandemija covida je razkrila vso ranljivost in tveganja za Evropo, ker je zelo odvisna od farmacevtskih sestavin iz tujine, predvsem iz Indije in Kitajske. Razkrita je bila potreba po odpornejši dobavni verigi v primerih motenj uvoza.

Nemški pediatri so leta 2023 pisali zdravstvenim ministrom v Nemčiji, Franciji, Avstriji, Franciji in Švici ter jih opozorili, da primanjkuje predvsem analgetikov in antipiretikov, torej zdravil proti bolečinam in vročini, ki bi bila na voljo v odmerkih, primernih za otroke. Primanjkovalo je tudi penicilina.

Profimedia

Opozorila revizorjev

Leto 2023 je bilo najbolj problematično, težave pa se vlečejo že več let. Septembra letos so revizorji Evropskega računskega sodišča v poročilu opozarjali, da so državljani EU še vedno izpostavljeni tveganju pomanjkanja zdravil, vključno s splošno razširjenimi antibiotiki in drugimi življenjsko pomembnimi zdravili. Sistem EU za odpravljanje kritičnega pomanjkanja zdravil še vedno nima primernega pravnega okvira, prav tako niso zagotovljene pravočasne in ustrezne informacije. Poleg tega pa razdrobljenost enotnega trga negativno vpliva na razpoložljivost zdravil po vsej EU.

V državah članicah EU je med januarjem 2022 in oktobrom 2024 kritično primanjkovalo 136 zdravil, so sporočili s sodišča. Številne članice so si zaradi vse večjega pomanjkanja začele ustvarjati zaloge zdravil, kar pa (lahko) še poveča pomanjkanje v drugih državah, ker ni usklajevanja med njimi. Evropska komisija je predlagala spremembe zakonodaje, leta 2023 spremembo farmacevtske, letos pa še akt o kritičnih zdravilih. Revizorji opozarjajo, da tudi to ne bo rešilo vseh vprašanj oziroma težav, predvsem so izpostavili nujnost pravočasnega poročanja o pomanjkanju in zahtevanje ukrepanja farmacevtske industrije med kritičnim pomanjkanjem.

Trenutno dovolj zaloge

Slednjega naj letošnjo zimo Evropa niti ne bi občutila. Evropska agencija za zdravila je namreč povedala, da po letih pomanjkanja zdravil v zimskem času Evropa to zimo ne bo trpela zaradi pomanjkanja antibiotikov, kot je poročal Euronews.

Če je še pred slabima dvema letoma kar 19 držav Evropske unije trpelo pomanjkanje antibiotikov, pri čemer 11 držav celo kritično pomanjkanje, trenutno ni znakov, da bi zdravil to zimo primanjkovalo. Po podatkih agencije je uporaba antibiotikov med zimama 2024 in 2025 ostala relativno stabilna in trenutno ni tveganja za motnje.

profimedia