Arhiv Štajerskega Tednika

Luskovič, ki deluje v okviru zavoda Botanik, se že vrsto let ukvarja z vzgojo in predelavo zdravilnih rastlin. Kot zaprisežen zeliščar verjame v zdravilno moč rastlin in zagovarja njihovo uporabo. »Narava nam ponuja zdravilno moč rastlin, na katero se lahko zanesemo brez bojazni do neznanih ali škodljivih stranskih učinkov zdravljenja. Ampak pri tem je nadvse pomembno, da se držimo receptur.«

Pri tako imenovanem zeliščnem zdravilstvu je treba spoštovati določene zakonitosti, da si z uporabo zeli naposled ne bi škodili. Pri tem naj bi bilo pomembno že, kdaj rastlino naberemo, katere dele rastline uporabljamo in kako jih pripravimo. »Še posebej pa moramo biti dosledni in natančni pri odmerjanju in uporabi zeliščnih pripravkov,« je opozoril Luskovič.

Pri uporabi gabeza ni prostora za nepremišljenost

»Pri uporabi vseh zdravilnih rastlin je potrebna preudarna priprava in uporaba, pri nekaterih pa je previdnost nujna. Recimo pelin, gabez, žajbelj že same po sebi vsebujejo učinkovine, ki so lahko škodljive. Na drugi strani so baldrijan, ginko, glog in šentjanževka same po sebi povsem varne za uporabo, se pa lahko pojavijo težave pri sočasni uporabi z nekaterimi zdravili,« je razložil Luskovič, ki zagovarja, dejstvo, da je dobro imeti nekaj predhodnega znanja za vzgojo in predelavo zelišč ali pa pripravke nabaviti pri nekom, ki je strokovnjak za to. »Gabez se danes uporablja predvsem v obliki mazila ali tinkture. Rastlina ima izjemno ugodne učinke na celjenje, najsi gre za zlome, zvine, podplutbe, zmečkanine. V preteklosti je bil veliko v uporabi tudi gabezov čaj, katerega uporabo se danes odsvetuje, saj so sodobne raziskave pokazale, da rastlina vsebuje pirolizidinske alkaloide, ki lahko poškodujejo jetra. Tudi zunanjo uporabo moramo omejiti, saj ti alkaloidi prehajajo v kri tudi preko kože. Tako lahko recimo gabezovo mazilo za blaženje poškodb redno uporabljamo le kakšen teden dni,« je bil zelo nazoren Luskovič.

Pelinkovec ni za nazdravljanje!

Preberite več v Štajerskem Tedniku