Košnje steljnikov ne bi smeli opustiti
Včeraj so v Vinomerskih steljnikih ob poti, ki iz Metlike vodi proti Drašičem, pripravili predstavitev projekta z naslovom revitalizacija belokranjskih steljnikov. Projekt je potekal od lanskega februarja in se prav sedaj zaključuje. Veljal je dobrih 93.000 evrov, denar pa so prispevali EU, LAS Dolenjske in Bele krajine ter partnerji. Nosilec projekta je bila metliška občina, partnerji pa še ostali dve belokranjski občini, novomeška območna enota Zavoda RS za varstvo narave in Krajinski park Kolpa.
Vinomerski steljniki pa so bili samo eni od devetih steljnikov, ki so jih v treh belokranjskih občinah revitalizirali in pokosili. Včeraj so pokazali, kako so nekdaj kosili na roke in steljo odpeljali domov z vozovi ne konjsko vprego, ob tem pa tudi vse ostale običaje, od klepanja kose do malice. Seveda danes ne bi bilo več mogoče kositi na roke, se pa vsi, ki so sodelovali v projektu zavedajo, da so vrgli stran ves trud in denar, če s košnjo steljnikov ne bodo nadaljevali. Ne nazadnje so steljniki razpoznavni kot značilna belokranjska kulturna krajina in škoda bi bilo, da bi zaradi sodobnega načina kmetovanja ali celo opuščanja kmetovanja zarasli.
Z zaraščanjem pa bi se vse bolj zgubljala tudi biotska in krajinska pestrost krajine. Inventarizacija ptic, metuljev, rastlin in gliv v steljnikih je pokazala, da je ta pestrost sedaj še velika. Sicer pa bi se z zaraščanjem zgubljalo tudi ljudsko znanje, povezano z uporabo vsega, kar zraste v steljnikih. Ljudje so namreč na delavnicah pokazali, kaj vse je mogoče narediti iz tistega, kar zraste v steljnikih in marsikaj ima veliko uporabno vrednost in bi lahko uporabili tudi kot darilo. Z zaraščanjem se zgublja tudi tradicija steljarjenja. Včerajšnja prireditev je pokazala, da bi lahko v Beli krajini pripravil vsaj nekaj prireditev, povezanih s steljniki.
A kot so opozorili včeraj, ni dovolj, da steljo vsako leto le pokosijo, ampak jo morajo tudi pospraviti. In če so v okviru projekta revitalizirali v vseh treh občinah 20 ha steljnikov, je direktor Krajinskega parka Kolpa Boris Grabrijan dejal, da bi jih v prihodnje lahko 1.000 ha. Poskusno bodo odpeljali v veliko kurilnico izven Bele krajine nekaj bal stelje in če se bo izkazalo, da je dobro gorivo, ne bo več vprašanja, kam s pokošeno steljo.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
