Dubrovniški muzeji

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V jami Crno jezero na hrvaškem polotoku Pelješac so arheologi odkrili skoraj 2500 let staro grško gledališko masko. Odkritje, ki sega v obdobje med 4. in 3. stoletjem pr. n. št., so po zaključku letošnjih arheoloških raziskav predstavili Dubrovniški muzeji.

Masko so našli med izkopavanji, ki so potekala med 23. aprilom in 4. majem. Gre za votlo terakotno glavo z luknjo na vrhu, zaradi katere arheologi domnevajo, da je bila prvotno obešena na steni.

Takšne maske so bile v antičnem svetu tesno povezane z gledališčem in kultom najbolj razigranega grškega boga, Dioniza.

Dubrovniški muzeji

Vodja Arheološkega muzeja Dubrovniških muzejev Domagoj Perkić je pojasnil, da je bila večina pomembnih najdb odkrita v stranskih delih jame, ki so bili pred raziskavami skoraj popolnoma zasuti.

Najdbe so tako ostale nedotaknjene in večinoma ohranjene, "skoraj kot zamrznjena slika, stara več kot dva tisoč let".

Po njegovih besedah bi lahko bila jama povezana z Dionizovim kultom oziroma z njegovim ilirskim ekvivalentom. Na to nakazuje tudi velika količina vinskega posodja in daritvenih predmetov, najdenih v jami.

Od pokopališča do svetišča

Raziskave, izvedene leta 2025, so pokazale, da je bila jama uporabljena v različnih zgodovinskih obdobjih in za različne namene.

· Zadnja Križeva razstava

Zakladi so še pod zemljo, a arheologi brez denarja, najdišče propada

V bronasti dobi, predvsem v 2. tisočletju pr. n. št., je služila kot zatočišče oziroma začasni habitat. Ljudje so jo uporabljali za umik pred konflikti, slabimi vremenskimi razmerami ali kot sezonsko bivališče.

Kasneje, od pozne bronaste do začetka starejše železne dobe, je jama postala nekropola. Radiokarbonske analize človeških ostankov kažejo, da so tam pokopavali med letoma 1012 in 481 pr. n. št., kar pomeni, da je skoraj pet stoletij služila kot grobišče.

Dubrovniški muzeji

Po prenehanju pokopov se je prostor preoblikoval v ilirsko svetišče. Arheologi sledove verske dejavnosti datirajo od konca 4. do sredine 1. stoletja pr. n. št. Na obstoj svetišča kažejo številne najdbe miniaturnih posod, med katerimi prevladujejo predmeti grškega izvora – amfore, sklede in kantari – pa tudi lokalno izdelana keramika. Takšne predmete so v antičnem svetu pogosto uporabljali kot votivne darove v verskih obredih.

Na širšem območju Dubrovnika so trenutno znana tri pomembna ilirska svetišča, poleg Crnega jezera sta to še Spila v Nakovani in Vilina špilja nad izvirom reke Omble. Po besedah Perkića ta najdišča omogočajo vpogled v ilirsko religijo ter njene stike in prepletanje z grško civilizacijo in verovanji.