Snežna odeja na božič: Kje jo še lahko pričakujemo
Je bel božič v Sloveniji le še spomin iz preteklosti? Po vremenskih podatkih praktično ne obstaja, sneg decembra je prej izjema kot pravilo.
Ko se decembrski večeri krajšajo in pričakovanje praznikov raste, se mnogi Slovenci vsako leto znova vprašajo: »Bo letos bel božič?« Statistika in podatki Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) pa kažejo, da je odgovor že dolgo večinoma – ne.
Kaj pravijo podatki
Verjetnost, da bo na božični dan, torej na 25. decembra, zemlja pokrita s snegom, je po podatkih Arsa precej majhna. Meteorologi ocenjujejo, da je več kot 50-odstotna možnost za bel božič le v krajih, ki ležijo nad približno 500 metri nadmorske višine.
V večini nižinskih območij Slovenije smo imeli zadnji pravi bel božič že davnega leta 2007.
Med kraji, kjer se največkrat razveselijo belega božiča, so Rateče, tik ob tromeji z Italijo in Avstrijo. Od leta 1961 do 2021 so imeli le devet zelenih božičev, od tega pet od leta 2010 do 2020. Lani so imeli tam 20 centimetrov snega.
V Ljubljani je bila od leta 1961 do 2000 snežna odeja na božični dan debela najmanj dva centimetra 18 božičev, kar je skoraj polovica teh prazničnih dni v tem obdobju. Razmere so se precej spremenile po letu 2000, saj je bila prestolnica zasnežena le dva božiča, prvič leta 2003, nakar so lani, po skoraj dveh desetletjih, spet zabeležili okoli štiri centimetre snega.
Zelo podobno je bilo v Mariboru, kjer so prav tako od leta 2000 imeli dva bela božiča, zadnjega leta 2007, medtem ko so imeli od leta 1961 do 2000 bel skoraj vsak drugi božič. Na Obali pa belega božiča ni bilo vsaj zadnjih 60 let. Če torej živite v nižinah ali v večjih mestih, so možnosti za praznično belino zelo majhne.
Lani je sneg presenetil nekaj krajev
V zadnjih 60 letih niti enkrat niso doživeli belega božiča na obali, medtem ko je rekorder v belih božičih Kredarica, kjer so prvo in za zdaj edino zeleno jutro zabeležili leta 2015.
Po dolgih letih so lani nekateri deli Slovenije vendarle dočakali bel božič. Sneženje tik pred prazniki je z nekaj centimetri snega, kot že omenjeno, obdarilo celo prestolnico, medtem ko v Mariboru snega ni bilo.
Največ snežne odeje so beležili v Logatcu, in sicer do 30 centimetrov , na Vrhniki okoli 20, v Postojni 15 in v Babnem Polju ter Novi vasi na Blokah prav tako okoli 30 centimetrov.
Kljub temu pa je bil takšen božič izjema. V zadnjih 20 letih so bili božični dnevi večinoma zeleni, bolj zasneženi pa so bili v drugi polovici 20. stoletja, čeprav tudi takrat ne vsako leto.
Po podatkih Arsa je bila v zadnjih šestih desetletjih polovica Slovenije na božični dan zasnežena manj kot polovico let. Trend kaže jasno – po letu 2000 je božič večinoma zelen.
V Ljubljani so med letoma 1961 in 2000 vsaj dva centimetra snežne odeje na božični dan izmerili 18-krat, po letu 2000 pa le še dvakrat, nazadnje leta 2003. Podobno je v Mariboru, kjer so od leta 2000 doživeli le dva bela božiča, zadnjega leta 2007. Povsem drugače je v Ratečah, kjer so od leta 1961 do 2021 imeli le devet zelenih božičev – lani so se tam razveselili kar 20 centimetrov snega. Na obali belega božiča niso doživeli niti enkrat, medtem ko je na Kredarici rekorden obrat – tam so zabeležili le en sam zelen božič, leta 2015.
Zakaj so beli božični prazniki v Sloveniji vedno redkejši?
Na redkejše snežne praznike vpliva več dejavnikov. Decembrske temperature so vse pogosteje nad lediščem, zato sneg, če že zapade, hitro skopni. Dolgotrajne snežne odeje so redke, višja povprečna temperatura in odjuge pa preprečujejo, da bi se sneg obdržal do božiča.
Poleg tega geografska lega vpliva na to, koliko snega se zadrži. Nižinski in obalni kraji, kjer je vpliv morja večji, beležijo najmanj snežnih dni.
Slovenija se segreva hitreje od svetovnega povprečja, saj leži na kopnem in v zmernih geografskih širinah. Trend ogrevanja je nekoliko močnejši tudi od evropskega povprečja, a podoben kot v drugih delih srednje in jugovzhodne Evrope, navajajo na Arsu.
Ob tem naj spomnimo, da ravno v teh dneh, med 10. in 21. novembrom 2025, v mestu Belém v zvezni državi Pará v Braziliji poteka podnebna konferenca ZN (COP30), ki je namenjena pogovorom o ukrepih za zmanjšanje podnebnih sprememb, prilagajanju temeljnih vplivov in krepitvi financiranja za države v razvoju.
Gre za eno ključnih mednarodnih srečanj, kjer se države pogovarjajo o ukrepih za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma in o tem, kako se prilagoditi že prisotnim posledicam podnebnih sprememb.
Na konferenci je izpostavljeno, da so podnebne spremembe, vključno s segrevanjem planeta, že resna realnost. Po najnovejših ocenah organizacije World Meteorological Organization in drugih strokovnjakov je leto 2025 na poti, da bo eno izmed najtoplejših doslej. Analiza, objavljena v okviru UNFCCC, kaže, da se emisije toplogrednih plinov, čeprav se obetajo rahla znižanja do 2035 glede na 2019, še vedno ne približujejo ravni, potrebni za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C.
Medtem ko mednarodna skupnost med podnebno konferenco COP30 nakazuje opuščanje cilja omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, slovenski strokovnjaki opozarjajo, da bo imelo odlašanje korenitih sprememb resne posledice za Slovenijo. Te se že kažejo v obliki pogostejših ekstremnih vremenskih pojavih, velikanski gospodarski škodi in izgubi naravnih značilnosti, kot je Triglavski ledenik. Poudarek se zato z blaženja vse bolj premika na nujno prilagajanje, o čemer si lahko več preberete tukaj.
Zakaj si ga še vedno želimo
Čeprav so zeleni prazniki postali nova realnost, ideja o belem božiču ostaja močno zasidrana v slovenski domišljiji. Nostalgija po otroštvu, ko so bili prazniki videti bolj beli, ter vpliv filmov in pesmi – od “White Christmas” naprej – ustvarjajo romantično podobo, ki jo želimo znova doživeti.
In kaj pričakovati letos?
Če želite praznike preživeti v snežni idili, bo treba poiskati kraje z višjo nadmorsko višino – denimo alpske doline in gorske vasi, kjer so možnosti za sneg večje. V nižinah pa bo tudi letos najverjetneje prevladala zelena barva. Toda kot pravijo meteorologi, vreme zna presenetiti. In čeprav bo bel božič v večini Slovenije tudi letos verjetno bolj izjema kot pravilo, bo praznični čas – s snegom ali brez – še vedno priložnost za toplino, družino in nekaj čarobnosti, ki ne potrebuje snežne odeje.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
