Vilko Turk: Ob 30. letu lovstva in ptičarske kinologije posebno darilo – rekordno leglo
Zgodba se je začela s povsem naključnim pogovorom, na katerem je beseda nanesla na pse. »Poglej to, moja psička je skotila 13 mladičev, kar se mi v dolgih letih ukvarjanja s psi še ni zgodilo,« je fotografijo na telefonu kazal eden izmed sodelujočih v pogovoru. 13?!? To je res ogromno! Kje? Kdaj? So vsi preživeli? Kakšne pasme? Kdo je lastnik in s čim se ukvarja? Vprašanja so kar vrela na plano … Tri dni kasneje sva na njegovem domu v Lovrencu že delala intervju …
»S ptičarsko kinologijo se ukvarjam že 30 let, po treh uvodnih letih pa sem začel vzrejati nemške kratkodlake ptičarje. Zgodba se je začela tako, da sem že pred tem hotel postati lovec, a so bile finance tiste, ki tega niso dopuščale – takrat sem si ustvarjal družino in so bile prioritete drugje. Potem pa je prišel čas, ko je bilo možno nekaj nameniti tudi lovstvu in kmalu sem se začel ukvarjati tudi z vzrejo lovskih psov. Najprej so bili seveda poskusi, ko pa sem videl, da mi stvar kar lepo uspeva, pa sem se tega lotil še z večjim entuziazmom, tako je še danes,« na uvodu v svoji lovski sobi v kleti družinske hiše pove Vilko Turk iz Lovrenca, nato pa doda: »Pri tej stvari je izredno pomembno tudi to, da se družina strinja s tovrstno dejavnostjo. Brez podpore žene Jožice ne bi mogel tako uspešno voditi psarne, sva kar uigrana ekipa in resnično dobro sodelujeva.«
Od kod ljubezen do psov?
»To me spremlja že od malega, pri hiši je bil vedno kakšen pes. Ko sem se lahko sam odločil za svojega psa, sem nabavil nemškega ovčarja, ko pa sem postal lovec, pa si bili lovski psi tisti, ki so me pritegnili,« pove Vilko in doda: »Lovec in vodnik lovskega psa sem postal domala istočasno, izpita sem opravil v razmiku enega dneva. S prvo psičko nisem imel ravno sreče, saj je imela epilepsijo; ime ji je bilo Ajša Nadgoriških borcev, od znanega vzreditelja, žal že pokojnega Mileta Budiča. Po letu in pol sem se odločil za novo psičko iz psarne Obreške od vzreditelja Rudija Rakuša. S to sem imel več sreče, ki me v tej dejavnosti spremlja vse do danes. To so bili začetki psarne Lovrenške, ki se danes pišejo kar z velikimi črkami. Seveda govorimo o lovskih psih,« pove Vilko Turk in doda, da so lovski psi pri v primerjavi z drugimi vrstami bistveno podcenjeni. »Kakšnega posebnega zaslužka z vzrejo lovskih psov ni, včasih smo lahko zadovoljni že s 'pozitivno ničlo'. Treba pa je konstantno spremljati razvoj in kakšno uro dnevno nameniti tej dejavnost, da lahko konstantno napreduješ.«
Priznanega imena v svetu vzreje lovskih psov pa si ni moč pridobiti čez noč.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
