Arhiv NTRC

Medtem ko je Sebastijan še v redni službi, kjer dela kot programer, in ji pomaga ob popoldnevih in koncih tedna, se Sabina v celoti posveča skrbi za goste, njihovim namestitvam, čiščenju sanitarij in skupne kuhinje, hkrati ima v najemu tudi bližnjo gostilno Pri peku. Tja je v koronskih letih vložila vse njune prihranke, da je lahko obdržala zaposlene in poravnavala najemnino za gostilno, kar so zaposleni znali ceniti in ji zdaj vračajo s trdim delom, ki se v gostilni velikokrat zavleče pozno v noč. »Težav s kadrom nimamo, saj ga pošteno plačujemo in delujemo kot tim. Ko nam je šlo za nohte, je šlo slabo vsem, v boljših časih pa je prav, da imamo vsi nekaj od zaslužka,« pravi Sabina Ambrož.

»Flos« zaposli mladino

Kamp v resnici leži na otoku, ki ga omejujeta dva potoka. Prvi teče skozi kamp, drugi ga obkroža malo višje. Na potoku sredi kampa plava lesen »flos«, ki je pomanjšana različica pravega »flosa«, splava, značilnega za ljubensko zgodovino in tradicijo. Na njem se igrajo cele družine, predvsem otroci, ki tako pozabijo, da v kampu ni omrežja wi-fi. Na voljo imajo tudi igralni kotiček ob kuhinji, ta je na voljo vsem obiskovalcem vključno z vso posodo in s priborom. Poleg plinskih gorilnikov je na voljo tudi žar, obiskovalci si lahko pri pripravi obroka postrežejo s svežimi zelišči z visoke grede. Tisti, ki bi radi jedli zunaj kampa, lahko obiščejo bližnje gostilne, po kratkem sprehodu ob Savinji pa si lahko privoščijo pečeno postrv v bližnjem Ribiškem domu.

Foto: MM

Preberite več v Novem tedniku