Nik Jarh

Že od malih nog je razlagala, da bo hotelirka. V otroških letih je z družino poletne počitnice preživljala v Strunjanu. Očarala jo je, kot pravi, sprehajalna promenada med Strunjanom in Portorožem, kamor so pogosto pešačili na sladoled. »Opazovala sem terase hotelov, polne gostov, ki so uživali ob poslušanju glasbe. To me je prevzelo,« se spominja zgovorna Dubravka Kalin, ki sicer ni postala hotelirka, je pa že vrsto let dejavna v turizmu. Pred kratkim je postala generalna direktorica direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Če je kot otrok občudovala kraje ob morju, danes s prav posebnim navdušenjem govori o domačih Radečah, kjer so tudi z njeno pomočjo pred leti začeli uspešno razvijati rečni turizem ob Savi.

Moja tokratna sogovornica je po končani gimnaziji sicer želela študirati turizem v Italiji, a to v letih po osamosvojitvi Slovenije še ni bilo mogoče, ker med državama še ni bil podpisan bilateralni sporazum. Kljub temu je svet turizma začela spoznavati že med študijem zgodovine in bibliotekarstva na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani kot turistična vodnica. Hvaležna je, poudarja, da je imela na dosedanji poklicni poti priložnost spoznavati različne obraze turizma. In še jih bo.

Pravite, da ste delo turistične vodnice opravljali vrsto let. Kako ste gradili kariero v turizmu vse do prihoda na direktorat za turizem?

Delo turistične vodnice, za katero sem se usposabljala in opravila tudi državni izpit, me je navduševalo, saj je raznoliko in zanimivo. A sem si po nekaj letih tovrstnega dela in po rojstvu dvojčic zaželela drugačnih izzivov. Zato sem se zaposlila v turistični agenciji Sajko turizem, kjer sem se posvečala razvoju in prodaji turističnih produktov. Leta 2011 sem začela delati v Kulturno-turistično-rekreacijskem centru Radeče in se preizkusila še v destinacijskem menedžmentu. Tudi to obdobje mojega službovanja je bilo zelo pestro, saj smo takrat v občini Radeče ob reki Savi razvijali splavarjenje kot turistični produkt, ki je zanimiv tudi za mednarodne trge. A ni ostalo le pri tem. S pomočjo evropskih sredstev smo lahko poleg turizma ob reki začeli postavljati temelje za turistično ponudbo tudi na podeželju v okolici Radeč. Z leti sem tako kopičila dragocene delovne izkušnje in nova znanja ter pred tremi leti prevzela vodenje direktorata za turizem.

Nik Jarh

Kaj je trenutno v ospredju vaših prizadevanj?

Na našem direktoratu smo trenutno najbolj zaposleni z uresničevanjem strategije slovenskega turizma in z njo povezanih naložb v izboljšanje kakovosti turističnih namestitev ter javne turistične infrastrukture. Kar tri razpise imamo v tem obdobju odprte oziroma žive. Veliko dela nam narekuje tudi priprava zakonov in pravnih podlag. Prav zdaj imamo na mizi osnutek Zakona o gostinstvu, ki bo med drugim uredil tudi kratkoročne najeme stanovanj.

Omenili ste strategijo slovenskega turizma. Katerim ciljem sledi? Kakšen turizem želimo razvijati v Sloveniji ?

Ko je vlada leta 2022 sprejela novo strategijo slovenskega turizma, se je pokazalo, da imamo v naši sicer lepi deželi na področju turizma kar nekaj izzivov, ki terjajo hitro in odločno ukrepanje. Turistična ponudba namreč ni dovolj uspešno sledila smernicam tako imenovane zelene butične Slovenije. Turizem je ustvarjal nizko dodano vrednost, turistični sektor se je soočal tudi s pomanjkanjem kadra ter z neučinkovitim upravljanjem. Prav tako ni bil spodbuden podatek, da je Slovenija še vedno med petimi najbolj sezonskimi turističnimi državami v Evropi, Skratka, potreben je bil razmislek, kako naprej.

In kakšno pot turističnega razvoja ste začrtali?

Na mizi so bili trije scenariji. Eden je predvideval razvoj množičnega turizma, kar se nam ni zdelo sprejemljivo. Tudi predlog, da bi v Sloveniji razvijali butični turizem, se nam ni zdel primeren, saj menimo, da zanj še nismo zreli. Zato je bil izbran nek vmesni scenarij, kar pomeni, da turistično ponudbo v naši državi razvijamo pod sloganom nekaj več in veliko bolje, predvsem pa uravnoteženo. Razvoj turizma mora zagotavljati rast kakovosti turistične ponudbe in dodane vrednosti. Vizija slovenskega turističnega razvoja tako temelji na zeleni butičnosti, manjšem ogljičnem odtisu ter večji vrednosti za vse.

Nik Jarh

Vse to se lepo sliši. Toda kako te cilje uresničiti?

Za uresničevanje takšne vizije turističnega razvoja je v strategiji opredeljenih sedem politik. Te predvidevajo naložbe v izboljšave podjetniškega okolja in javne infrastrukture, človeške vire, učinkovito upravljanje destinacij, dediščino, turistični ambient, trajnost, zeleno shemo slovenskega turizma, krepitev dostopnosti in mobilnosti ter razvoj turističnih produktov in trženje. Ob tem je treba zagotoviti še vlaganja v digitalno preobrazbo slovenskega turizma, usmeritev politike na zakonodajnem in finančnem področju, in še bi lahko naštevala,

Strategija slovenskega turizma je, kot pravite, zelo obsežen dokument. Finančno je ovrednotena na 2,6 milijarde evrov.

Ob tem želim poudariti, da je turistična strategija dokument slovenske vlade in ne zgolj direktorata za turizem oziroma ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Turistične dejavnosti ne moreš izolirati, saj je prepredena z različnimi segmenti delovanja družbe. Turizem je kompleksna dejavnost, zato je prav, da pri pripravi akcijskega načrta, ki je v zaključni fazi, sodelujejo vsa ministrstva s svojimi ukrepi.

Turizem smo ljudje, je mogoče pogosto slišati. Se tega dovolj zavedamo?

Zelo se strinjam, da smo turizem ljudje. Zadnje čase sicer veliko vlagamo v razvoj sodobnih tehnologij, digitalizacijo in avtomatizacijo, kar so seveda dobrodošli pristopi, saj do neke mere razbremenjujejo izjemno dragocene človeške vire na različnih področjih, tudi v turizmu. Turizem je zelo kompleksna in zahtevna gospodarska panoga, v kateri lahko nekatere izzive uspešno rešujemo s sodobno tehnologijo, a ne vseh. Najbrž se strinjate, da je najbolj pomembno, kako se gost oziroma turisti v nekem okolju počutijo. In prijetno vzdušje lahko ustvarimo le ljudje. Tega pristnega in neposrednega medčloveškega stika ne more nadomestiti nobena še tako vrhunsko dovršena tehnologija. Zato bomo morali v prihodnje še v večji meri skrbeti za kadre v turizmu.

Nik Jarh

Se turistični oziroma gostinski ponudniki še vedno soočajo s pomanjkanjem kadra? Znano je, da so mnogi zapuščali delo v turizmu zaradi slabega plačila in napornih delovnikov. Se razmere izboljšujejo?

Težko je govoriti na splošno, saj se razmere v posameznih segmentih turizma razlikujejo. Ponekod so razmere bolj, drugod manj zaskrbljujoče. Po nekaterih ocenah naj bi v slovenskem turizmu primanjkovalo približno 30 odstotkov delovne sile. A se razmere počasi vendarle izboljšujejo. Najbolj pri zaposlovanju kuharjev in chefov, saj je ta poklic, tudi po zaslugi priljubljenih televizijskih kuharskih oddaj, vedno bolj priljubljen in tudi vedno bolj cenjen. Upam si trditi, da je zadnje čase med najbolj promoviranimi poklici. So pa v turizmu še vedno težave pri zagotavljanju tehničnega kadra. Sicer so bila nihanja v razpoložljivi delovni sili vedno prisotna, predvsem pa niso tako zelo pereča, da bi usodno pretresla turistični sektor. Bolj zaskrbljujoča je demografija, saj se število rojstev zmanjšuje. Zato se bodo v prihodnosti vse panoge, ne le turistična, soočale s pomanjkanjem delovne sile.

Kakšen turistični obisk beleži Slovenija zadnja leta? Se povečuje?

Slovenija je bila med državami, v katerih si je turizem po pandemiji covida-19 zelo hitro opomogel. Turisti so se tudi takrat pri nas počutili varno, saj so imeli na voljo raznovrstno ponudbo na prostem in so se lahko izognili gneči oziroma morebitni nevarnosti za prenos okužbe. Tako je slovenski turizem že leta 2023 prišel na raven, ki jo je dosegel pred pandemijo. Od takrat v Sloveniji beležimo 8-odstotno rast turističnega obiska. Lani je našo državo obiskalo 6,6 milijona turistov. Kot sem omenila že prej, niso najbolj pomembne rekordne številke. Bolj pomembno je ustvarjanje višje dodane vrednosti – ne le zaradi višjih prihodkov, ampak tudi zato, ker je to bistveno bolj trajnostna usmeritev.

Katere destinacije so pri nas najbolj obiskane?

Sodeč po pobrani turistični taksi, največ turistov obišče našo prestolnico. Ljubljana že nekaj časa zelo prednjači glede turističnega obiska. Zelo obiskane so prav tako turistične destinacije na območju Alp ter na Obali. Veliko gostov privabijo tudi termalna zdravilišča po vsej Sloveniji, saj imajo široko ponudbo in so zato sposobna zagotavljati obisk celo leto. Imamo pa v Sloveniji tudi izjemne izletniške točke, ki niso merljive s turistično takso.

In kako je s turističnim obiskom v krajih na širšem Celjskem?

Najbolj obiskane so občine, ki imajo termalna zdravilišča. Največ turistov gostijo v občini Podčetrtek. Dober turistični obisk beležijo tudi v občini Rogaška Slatina, sledijo občine Laško, Zreče in Dobrna. Zanimiv je podatek, da prihaja vedno več turistov v mestno občino Celje, ki se sodeč po pobrani turistični taksi vedno bolj samozavestno postavlja ob bok občinam z razvitim termalnim turizmom.

Želje turistov se spreminjajo. Po kakšni turistični ponudbi je trenutno največje povpraševanje?

Nekateri gostje si želijo zgolj miru in počitka, spet drugi si želijo aktivno preživeti svoj prosti čas ali pa ga izkoristijo za osebnostno rast. Ljudje smo različni, zato seveda izbiramo različne načine za oddih. Je pa res, da v Sloveniji zadnja leta zaznavamo največje povpraševanje po dejavnostih na prostem, kot so soteskanje, rafting, pohodništvo, gorništvo in kolesarjenje. Prav tako je veliko povpraševanje po velneških storitvah. V ospredje povpraševanj vedno bolj stopajo želje po gastronomskih doživetjih. To nas ne preseneča, saj imamov Sloveniji vrhunske vinarje kuharje oziroma chefe, ki so znani po svetu.

Ponosni smo lahko tudi na bogato kulturno oziroma etnološko dediščino. Jo znamo vpletati v turistično ponudbo?

Pri razvijanju kulturnega turizma smo Slovenci še nekoliko sramežljivi, manjka nam samozavesti oziroma poguma. Zdi se, da je v zavesti slovenskega naroda globoko zasidrano prepričanje, da se ne moremo primerjati z državami, ki uspešno promovirajo svojo kulturno dediščino. A se tudi glede tega razmere izboljšujejo. V Slovenski turistični organizaciji (STO) so začeli izvajati promocijske dejavnosti, s katerimi spodbujajo povezovanje kulture in turizma. Temu cilju sledimo tudi s številnimi naložbami, ki jih financirata tako naše ministrstvo kot tudi ministrstvo za kulturo.

Kako vedno bolj negotove varnostne razmere v svetu vplivajo na globalni turizem? Vojna žarišča in spori se širijo, vojno imamo tudi na pragu Evrope.

Turizem je prostočasna dejavnost, ki lahko opravlja svoje poslanstvo le v varnih in mirnih okoliščinah. Slovenija še vedno sodi med deset najbolj varnih turističnih destinacij na svetu. To pomeni, da se s tovrstnimi posledicami pri nas še ne soočamo, in upam, da se tudi ne bomo. Sodeč po pogovoru s turističnimi ponudniki, se promet zaradi vedno bolj nepredvidljivih globalnih varnostnih razmer ne zmanjšuje. Je pa res, da v letih po pandemiji v Sloveniji še vedno ne beležimo toliko gostov iz zelo oddaljenih dežel, predvsem z Daljnega vzhoda, kot smo jih pred pandemijo. Po svoje je to razumljivo, saj smo v naši državi po pandemiji intenzivno vlagali v promocijo naše turistične ponudbe predvsem v bližnjih državah, ki niso oddaljene več kot 700 kilometrov in so jim počitnice pri nas dosegljive z osebnim avtomobilom. To se nam obrestuje tudi zdaj, ko se turisti zaradi nepredvidljivih varnostnih razmer ponovno raje odločajo za potovanje z osebnimi vozili oziroma avtobusi. Trenutno je Slovenija še vedno na varni strani, zelo težko pa je predvideti, kaj bo.

Turizem je, kot ste dejali, pomembna gospodarska panoga. Kolikšen bruto družbeni proizvod (BDP) ustvari v naši državi? Koliko delovnih mest zagotavlja?

V naši državi je v gostinstvu in turizmu zaposlenih malo manj kot 60 tisoč ljudi. To je približno 6 odstotkov delovno aktivne populacije v Sloveniji. Številke so primerljive s tistimi pred pandemijo. Turizem danes ustvari med 8,5 ter 9 odstotki slovenskega bruto družbenega proizvoda.

Dovolite, da malce pokukamo še v vaše zasebno življenje. Kateri spomini najprej privrejo na površje ob besedi otroštvo? V kakšni družini oziroma okolju ste odraščali?

Odraščala sem v Radečah v delavski družini. Starša sta delala v državnih ustanovah. Ker sem bila zelo bolehen otrok, sem veliko časa preživela tudi na podeželju na Kozjanskem pri starih starših in teti. Ne dolgo nazaj sem šele začela razmišljati o tem, da smo imeli otroci moje generacije res sproščeno in srečno otroštvo. To so bili povsem drugačni časi. Otroci smo takrat uživali v raznovrstnih igrah na prostem in nismo ždeli pred zasloni. Tudi če smo kaj ušpičili, tega niso beležila družbena omrežja. Današnji mladi ljudje so pod raznovrstnimi pritiski, sproščenost med njimi usiha. Žal. Zato sem toliko bolj hvaležna, da sem odraščala v drugačnih časih.

Katere vrednote sta vam podarila starša pri vzgoji in vam najbolj koristijo v življenju?

Podarila sta mi številne vrednote, ki ostajajo vodilo v mojem življenju. Posebej bi izpostavila poštenost in iskrenost. Mama in oče sta živela v skladu z vrednotami, nista mi le pridigala o njih. Bila sta tudi zelo pozorna in darežljiva. Menim, da bomo kot družba lahko preživeli le, če bomo zmogli biti sočutni in razumevajoči drug do drugega.

Kaj bi prijateljem iz tujine z največjim ponosom pokazali v svojih domačih Radečah?

Najprej bi jih peljala k Savi. Zelo sem namreč ponosna, da smo uspeli zelo degradirano območje ob tej reki spremeniti v turistično privlačen prostor. Naj spomnim, da so v Radečah postavili prvo hidroelektrarno na spodnji Savi, ki je obremenila okolje. Nekaj je bilo treba spremeniti. Porodile so se ideje o razvoju rečnega turizma, ki smo jih najprej deloma z lastnimi sredstvi, zatem pa tudi z evropskim sofinanciranjem postopoma uresničili. Tako smo v turistično ponudbo vnesli zanimivosti 500-letne tradicije splavarjenja in trgovanja z lesom po Savi. Uredili smo tudi Učno pot Savus in didaktično pot, ki opozarja na krhkost sobivanja in na posledice prekomerne izrabe naravnih virov. Posebno noto je obrečnemu prostoru dodala tudi ribiška vasica. Uspešno smo zastavili tudi edinstvene turistične produkte na podeželju, saj domačini obiskovalcem pokažejo, kako živijo in kaj delajo. To je tisto, kar današnji gosti najbolj cenijo.

In kako vi najraje dopustujete?

Dopust si razdelim na več krajših obdobij. Z družino se radi potepamo po Posavju, povzpnemo se na Kum ali Lisco, zelo pomirjujoči in sproščujoči so sprehodi ob Savi. Med glavnim dopustom se z družino odpravimo tudi kam dlje. Najraje raziskujemo Evropo, ki ponuja bogat kulturni prostor. Zato na dopustu nemalokrat dobim kakšno idejo, kako turistično ponudbo nadgraditi pri nas.

Domačini vas menda kličejo Duška. Zakaj?

Ime sem dobila po priznani pianistki Dubravki Tomšič Srebotnjak. Nekateri si ga težko zapomnijo, zato so ga skrajšali na različne načine – Duška, Duši, Duša. Karkoli kdo izbere, mi je prav. Na vsa imena se odzovem ... (smeh)