Sabina Lamut

Ko po toči stopimo na vrt, je razdejanje tolikšno, da se marsikoga loti malodušje. Še pol ure prej lep in cvetoč vrt je uničen in pogled nanj boli v dno duše. Toda če ukrepamo takoj, se da še marsikaj popraviti. Njegova podoba res ne bo več takšna, kot je bila, bo pa že naslednje poletje zagotovo zopet cvetoča in zelena.

PREBERITE TUDI:

Ekološki

Drevesa krepimo s čaji in biodinamičnimi pripravki

Okrasni

Kako učinkovito zbiramo in uporabljamo deževnico na vrtu

Prva pomoč s krepčilnimi pripravki

Vse polomljene in poškodovane dele rastlin moramo takoj odrezati, bolje nekoliko več kot manj. Zemljo na gredicah okoli rastlin moramo takoj po neurju ali toči zrahljati in z gredic pobrati vse poškodovane dele listov, plodov in stebel. Da poškodovane rastline ne bi začele gniti in se v rane ne bi naselile glivice, vse rastline poškropimo s pripravki iz alg oziroma s krepčilnimi pripravki. Zelo učinkovit je žajbljev čaj, s katerim škropimo vse poškodovane rastline tri dni zaporedoma. To naredimo takoj, ko je vreme stabilno in sončno. Škropljenje opravimo zjutraj, da se nanos čim hitreje posuši.

Jernej Mazej

Prvi dan po toči lahko škropimo tudi z visoko koncentriranimi aminokislinami, ki jih mešamo s čaji iz rmana, žajblja in kamilice. Ukrep ponovimo po treh do štirih dneh. Tako bomo rastlini pomagali, da hitreje zaceli rane in začne rasti. Sami lahko pripravimo tudi kompostni čaj, ki ga lahko uporabljamo z zalivanjem ali škropljenjem. Krepčanje s temi pripravki ponovimo vsaj dvakrat, v nekajdnevnem razmiku. Kdor nima možnosti uporabiti krepčilnih pripravkov, naj si pomaga z bakrenimi pripravki.

Ukrepi v zelenjavnem vrtu

Tla okoli rastlin, ki smo jih ohranili, rahljamo in na novo zastremo z zastirko. Tudi močno sonce, ki posije takoj po neurju, lahko tako poškodovane rastline še dodatno prizadene. Nekaj škode naredijo še polži, ki jih je po takih neurjih običajno vsepovsod polno.

Solate, ki so krhke in hitro rastejo, je najbolje prekopati in posejati nove. Radič takoj porežemo, da bo lahko začel na novo rasti. Paradižniki se bodo ob dobri negi morda še obrasli, vse pa je odvisno od tega, ali bo neurju sledilo lepo in sončno vreme. Paprike in jajčevci so vzdržljivejši, zato jim odrežemo samo polomljene vejice. Zelju, cvetači in kolerabi tudi odrežemo najbolj poškodovane liste, samo zelenjavo pa čim prej porabimo v kuhinji. Kapusnice takoj sejemo ponovno.

Shutterstock

Kaj pa v okrasnem vrtu?

Trajnicam po toči najprej obrežemo vse poškodovane dele, rastline pognojimo in z ročnim orodjem razrahljamo zemljo. Potem jih takoj poškropimo s pripravki iz alg in s krepčilnimi pripravki. Cvetja nekaj časa sicer ne bo, vendar je bolje odrezati čim več prizadete rastline kot pa pustiti nekaj cvetov na krhkih, ogolelih ali celo poškodovanih steblih.

Vse širokolistne rastline, kot so na primer hoste, je po neurju s točo najbolje porezati čim bolj pri tleh in pustiti samo manj poškodovane liste. Maslenice lahko pokosimo, saj se zelo hitro obrastejo. Enako je z grmi in drevesi. Na ranah grmov in dreves se po poškodbah zaradi toče zelo rade naredijo različne rakavim podobne tvorbe. Če večje rane obrežemo ali prizadete veje odstranimo, je takšnih tvorb manj. Rastlinam te tvorbe sicer ne škodijo, veje pa se kasneje na teh mestih rade prelomijo. Še posebej grmovnice in drevje potrebujejo škropljenje z bakrenimi pripravki, saj so zanje glivice lahko zelo usodne.

Shutterstock

Tudi listje na poteh je po toči ali neurju treba pograbiti in urediti poti. Že samo suho listje, ki razpada, je dovolj, da se na poti naselijo pleveli. Lokvanje moramo po toči skoraj popolnoma obrezati. Veliki in mehki listi, ki ležijo na vodi, so običajno najbolj poškodovani. Če so rastline dobro ukoreninjene, jih odtrgamo, če pa niso, jih moramo odrezati globlje pod vodo.