Kako skrbimo za sveže posajene trajnice?
Ko smo gredo trajnic na osnovi zasaditvene skice zasadili, nanjo ne smemo pozabiti. Res je, da trajnice, ki so bile z razmislekom izbrane, pravilno razporejene in skrbno posajene, potrebujejo le malo nege, a tisto, kar potrebujejo, morajo dobiti ob pravem času. Zato je razvoj trajnic treba spremljati in po potrebi morda tudi ukrepati.
Seveda se vzdrževanje sveže posajenih trajnic prilagaja letnim časom, vremenskim in talnim razmeram, njihovemu razvoju in drugim okoliščinam, ki lahko pospešujejo ali pa zavirajo njihovo rast ali pogojujejo stagnacijo rasti ter seveda vplivajo na splošen videz posameznih trajnic in tudi grede kot celote. Ko smo načrtovali zasaditev, smo poleg ostalega z izbiro vrst in sort zavestno izbrali tudi bolj ali manj zahtevno vzdrževanje in vnaprej določili nekatere potrebe po vzdrževanju.
PREBERITE TUDI:
V okviru načrtovanja smo se lahko tudi odločili za gostejšo saditev in hitro pokrivanje tal s trajnicami in torej manj vzdrževanja ali morda obratno, redkejšo saditev in dalj časa zahtevnejše vzdrževanje. Z izbiro za vodo bolj požrešnih trajnic smo se morda zavestno pripravili na to, da bomo ob vsakem naravnem pomanjkanju vode mi poskrbeli zanjo. Če smo se odločili za trajnice, ki so bolj odporne proti suši, bo seveda zalivanja manj ali skoraj nič. Če smo v zasaditev vključili tudi na mraz bolj občutljive trajnice, bomo toliko pozorneje morali spremljati zunanje temperature in morda občasno poskrbeti za njihovo zimsko zaščito pred mrazom.
Ko smo skrbno pripravljali tla za sajenje, smo že opravili levji delež vzdrževanja. S primerno rahlo in z organskimi gnojili pognojeno prstjo, brez korenin trajnih plevelov, smo vnaprej poskrbeli za trajno plodnost tal ter njihovo naravno sposobnost zadrževanja vode in zraka v pravem razmerju.
Vedno znova in znova poudarjam, da utrjene sadike trpežnih vrst in sort trajnic lahko sadimo kadarkoli, da le zemlja ni zmrznjena. A vsak letni čas zahteva pri sajenju samem, kakor tudi potem pri vzdrževanju komaj zasajenih nasadov, nekoliko drugačen pristop. Osnovna skrb za sveže posajene trajnice pa vedno, v vseh letnih časih, sestoji iz treh glavnih delovnih operacij: zalivanje, pletje plevelov in vzdrževanje urejenega videza samih trajnic. Le potrebe in intenzivnost teh opravil se razlikujejo tudi glede na letni čas sajenja.
Skrb za jeseni posajene trajnice
Jesensko sajenje trajnic, kot tudi vsako drugo, ima svoje prednosti in svoje slabe strani. Če se držimo pravila, da je najbolje saditi takrat, ko imamo za sajenje vse pripravljeno in si za to opravilo lahko vzamemo tudi čas, potem bi bilo velikokrat nesmiselno čakati s sajenjem na pomlad, ki jo na žalost popolnoma neupravičeno še vedno večina Slovencev šteje za idealen ali celo edini primeren čas za sajenje trajnic.
Res pa je, da z jesenskim sajenjem trajnic, seveda če sadimo utrjene sadike trpežnih sort, poskrbimo, da bodo lahko izkoristile zgodnjo pomlad in takratne morebitne ugodne pogoje za rast tudi, če bi v tistem času morebitno dolgo deževje ali druge okoliščine preprečile saditev. Vedeti moramo tudi, da asketsko vzgojene sadike trajnic v majhnih lončkih trpijo lakoto in zato izkoristijo priložnost iskanja hrane z razrastjo koreninskega sistema tudi pozno jeseni in zgodaj spomladi, ko temperature zraka še niso dovolj visoke, da bi se lahko razvijali tudi nadzemni deli.
To so torej prednosti jesenskega sajenja trajnic, a žal ne veljajo za tiste trajnice, ki so po svoji naravi nekoliko bolj občutljive na mraz, in tudi ne za sadike, ki so bile gojene v šotnici in so bile zato v lončkih dobro prehranjene. Te so »razvajene« in bodo zato po sajenju na prosto dolgo stagnirale ter morda ob jesenskem sajenju prej odmrle, kot pa se vrasle.
Čeprav smo sadili le utrjene sadike trpežnih vrst in sort, pa obstajajo tudi slabe strani jesenskega sajenja trajnic. Četudi smo poskrbeli za zastiranje tal z nežno organsko zastirko, recimo zdrobljeno slamo ali miskantom, se bodo morda pojavili, vsaj v manjšem številu, nekateri enoletni pleveli, ki rastejo tudi pri nizkih temperaturah. Kurja črevca so že taka zimska in zgodnjespomladanska nadlega. Torej je treba nadzorovati plevele tudi pozimi in jih sproti krotiti, če se pojavijo. Pri vprašanju zalivanja moramo upoštevati klimatske spremembe. Ne moremo se več zanesti na nekoč veljavno pravilo, da se pozimi ne zaliva, ker so temperature nizke, izhlapevanje majhno in je dovolj naravne vlage, saj se razmere spreminjajo in se pojavljajo suše v vseh letnih časih. Zato je treba toliko pozorneje spremljati vlažnost tal. Sveže posajene sadike imajo namreč le plitve korenine in jih zimska suša lahko hitro prizadene. Če torej za vlago ne poskrbi narava, mora poskrbeti vrtnar.
Pri jesenski saditvi trajnic dolgo časa, več mesecev, ne zaznamo razvoja. Sadike torej dolgo časa v zemlji le počivajo in čakajo na za rast potrebno pomladansko toploto. Od vrtnarja to zahteva nekaj potrpežljivosti. A velikokrat je jeseni opravljeno delo dragoceno in nas spomladi nagradi z opazovanjem postopno prebujajoče se rasti in morda kmalu tudi z nekaj cvetja, čeprav morda deževna pomlad ali pomanjkanje časa ne omogoča dela na vrtu.
Nega spomladi posajenih trajnic
Ker še vedno mnogi sadijo samo spomladi, je marsikatera saditev opravljena z zamikom v pozno pomlad in s tem s kasnejšim začetkom vraščanja. Marsikdo sadi v premokro zemljo, kar negativno vpliva na strukturo tal in ima za posledico slabše ukoreninjanje in slabše uspevanje sadik. Na splošno pa velja, da pri spomladanski saditvi napredek posajenega pričakujemo relativno hitro ob relativno malo vzdrževanja. Ker je pomlad vedno krajši ali že skoraj izginjajoč letni čas, je posledično spomladanskih opravil v svežem nasadu trajnic relativno malo. V glavnem po potrebi odstranjujemo morebitne plevele in poskrbimo za kako zalivanje, če je potrebno. Do poletja in poletnih vročin in suš se bodo spomladi posajene, vsaj če so posajene dovolj zgodaj, trajnice praviloma že toliko vrasle, da si bodo, razen v izjemnih vročinah in sušah, do potrebne vode pomagale skoraj same. Vsekakor pa je tako ali drugačno varovanje nasadov pred pleveli stalnica. In sprotno odstranjevanje rastlinskih delov, ki niso več lepi, tudi.
Poleti sajene trajnice zahtevajo nekoliko več nege
Ob upoštevanju pravila, da je za sajenje pripravljeno zemljo treba čim prej zasaditi, so poletna sajenja trajnic vredno bolj pogosta, še posebno kadar uspemo v tem času zaključiti gradbena dela in pripraviti tla za sajenje. Nesmiselno je namreč »gojiti« plevel in čakati na za sajenje trajnic ugodnejšo jesen ali še celo naslednjo pomlad. Poletno sajenje utrjenih sadik trpežnih trajnic namreč omogoči njihovo hitro vraščanje in razvoj ter posledično »prehitevanje časa«.
Sredi poletja posajene sadike lahko v dveh tednih zrastejo toliko, kot tiste jeseni sajene morda šele po petih mesecih, ali tiste sajene spomladi v dveh ali treh mesecih. Veliko poletne toplote ob dobri prsti in dovolj vlage povzročijo »eksplozivno rast« asketsko vzgojenih in torej sestradanih sadik iz lončkov.
A korenin imajo v lončkih le toliko, kot so lončki veliki, in sveže posajene sadike iz globin še ne morejo črpati vode. Zato moramo zlasti pri poletnem sajenju s skrbnim zalivanjem poskrbeti, da bodo čim hitreje razvile korenine v globino in širino. Temeljito zalivanje ob sajenju gotovo zadostuje vsaj za nekaj dni. Potem pa bo tudi ob najvišjih poletnih temperaturah in pomanjkanju padavinske vode enkrat tedensko temeljito zalivanje čisto dovolj. Torej nam tudi ob poletnih saditvah ni treba stalno dežurati ob gredicah.
Ker ob dobri hrani, dovolj vode in toplote vse hitro raste, tudi pleveli, bomo morali tudi te imeti stalno pod kontrolo. Veliko dela namesto nas lahko opravijo nežne organske zastirke ali pogosto plitvo rahljanje zemlje, s katerim v poletni vročini elegantno uničujemo kaleče plevele. Vsekakor drži, da je s pleveli malo dela, če ne dovolimo njihovega razraščanja, bog ne daj sejanja in razmnoževanja.
Stalna skrb za lep in urejen videz nasada
Za lep videz nasada trajnic je zelo pomembno sprotno odstranjevanje odmrlih nelepih delov rastlin. Velikokrat pa lahko z odstranjevanjem odcvetelih cvetnih stebel tik nad zemljo spodbudimo obnovo listne mase, včasih celo novo cvetenje. Tipičen tak primer so ameriški slamniki, ki iz koreninskega vratu obnavljajo cvetna stebla vedno znova in znova. Kadulje in mačjo meto prikrajšujemo le za dolžino odcvetelih cvetnih stebel, listno maso pa ohranjamo. Nekaterim pri poletnem pojemanju cvetenja, recimo gauram, prikrajšamo cvetna stebla do polovice in s tem spodbudimo obnavljanje cvetenja vse do prvih mrazov.
Je pa pri tem delu treba poznati karakteristike in lastnosti posameznih trajnic in ne odstranjevati odmrlih delov tistih trajnic, ki ohranijo zanimivost in »suho lepoto« še vso zimo. Kar nekaj je takih. Recimo večina trav, rudbekije, sibirske perunike in še marsikaj. Ko se šopi teh trajnic lepo razrastejo, bi jih bilo škoda odstranjevati pred začetkom nove rasti spomladi.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
