Miran Juršič MPA

Vodi namreč Strateški svet za zdravje, v katerem pripravljajo predloge za nove zakone, s katerimi naj bi zagotovili učinkovitejši in dostopnejši javni zdravstveni sistem, zdravstveno blagajno pa, kot poudarja, zavarovali pred plenjenjem. »Apetiti po milijardah evrov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije so še vedo veliki. In tistih, ki preprečujejo zdravstveno reformo, prav tako,« dodaja dr. Erik Brecelj, abdominalni kirurg na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. O njem so želeli napisati knjigo, a jih je prepričal, da tega ne počnejo, ker želi vse slabo, številne pritiske in grožnje, čim prej pozabiti.

Dr. Brecelj, ste bili kdaj sami v bolnišnični postelji?

Bil, bil. Pred leti sem doma pri čiščenju zidu hiše padel z lestve in se huje poškodoval. Najprej so me oskrbeli v šempetrski bolnišnici, za kar sem jim zelo hvaležen. Zaradi krvavitve v prsni koš po zlomih reber so me s helikopterjem zaradi gneče na avtocesti prepeljali v Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC), kjer sta me zelo uspešno operirala travmatolog dr. Matej Kastelic in nato torakalni kirurg dr. Tomaž Štupni. Sprva sem mislil, da sem vsemogočen in se bom izvlekel brez operacij. Tako reševalci v Ajdovščini kot medicinsko osebje v šempetrski bolnišnici in UKC Ljubljana so mi zagotovili zelo strokovno oskrbo. Da ne govorim o požrtvovalnem delu medicinskih sester in tehnikov.

Miran Juršič MPA

Prepričan sem, da me nikjer na svetu ne bi zmogli tako kakovostno oskrbeti.

Najbrž je dobrodošlo, da se zdravnik znajde v vlogi bolnika.

Vsekakor. Brez te izkušnje ne bi nikoli prepoznal nekaterih pomanjkljivosti v bolnišnični oskrbi. Motilo me je denimo, ker v kopalnici ni bilo obešalnika za oblačila. To se nekomu zdijo malenkosti, a so za bolnika velike ovire. Kot zdravnik temu prej nisem posvečal pozornosti.

Poudarjate, da danes ne moremo govoriti zgolj o dobrih zdravnikih, ampak o dobrih medicinskih timih.

Zastarela je miselnost, da je vse odvisno od zdravnika. Prihodnost medicine oziroma kirurgije je v timih, v katerih svoja specifična znanja za pospešeno okrevanje bolnika po operacijskem posegu strnejo poleg zdravnika še anesteziolog, medicinska sestra, fizioterapevt, klinični dietetik in klinični farmacevt, psiholog in še kdo.

Zato bo sedem sodelavcev z našega oddelka sodelovalo na večmesečnem izobraževanju, ki ga organizirajo kolegi s Švedske. Pridobljeno znanje bodo potem prenašali na preostale zaposlene. Izobraževanje bo osredotočeno na to, kako se povezati v timih in delati čim bolj učinkovito v korist bolnika. Le timi lahko zagotavljajo kakovost in rezultate v medicini. Tudi v Sloveniji se tega vedno bolj zavedamo. To je dobro.

Miran Juršič MPA

Pogosto slišimo, da je stres eden glavnih vzrokov za bolezni. V tem kaotičnem svetu se mu težko izognemo. Kako se vi otresate stresa?

Če imaš čisto vest, živiš pošteno in opravljaš svoje poklicno delo po najboljših močeh, je stresa zagotovo manj. prav tako ne morem povedati nič dobrega, saj postaja lobistična organizacija, zastopa določeno interesno skupino.

Večini predlogov za reformo zdravstva nasprotuje, in to večinoma brez tehtnih argumentov.

Če bi bolj sodelovala, bi prepotrebne spremembe v zdravstvu lahko izpeljali hitreje.

Ker že vrsto let jasno in glasno opozarjate na nečedne posle zdravstvu, ste deležni pritiskov, menda tudi groženj. Kako se soočate z njimi?

Sčasoma sem dobil debelo kožo ...

Celoten intervju preberite v  avgustovski številki revije Obrazi (08/25). Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.