Jernej Kokot

Zaradi vojne na Balkanu ste se pred 32 leti z družino iz Dervente priselili v Slovenijo. Bosna in Hercegovina še utripa v vas?

Ne, popkovina z okoljem, v katerem sem se rodil in preživel nekaj otroških let, je že zdavnaj prerezana. Ko smo z družino prišli v Slovenijo, smo bili prepričani, da se bomo po koncu vojne vrnili. Z leti je ta namera izpuhtela. A spomine na prijetno otroštvo v Derventi negujem v srcu kot v najbolj dragoceni skrinjici.

Kakšni so ti spomini?

Ribolov z leskovo palico na reki Ukrini, vožnja s ponyji po neasfaltirani cesti vse tja do konca ulice, do livad, razbijanje ledu na površju potoka, kepanje, frače … Če parafraziram Balaševića, lepe slike so potisnile grde strani.

Jernej Kokot

Kdaj ste nazadnje obiskali domačo Dervento?

Pred nekaj leti sem se vračal z nastopa v Beogradu. Z mano je bila moja draga. Ustavila sva se v Derventi. Dvajset let po begu iz vojne. Mesto se je seveda zelo spremenilo. Začutil sem, da diha povsem drugače. To ni več tisto okolje, v katerem sem preživel prva leta svojega življenja. Srečal sem se z nekaterimi ljudmi iz moje soseske, bilo je prijetno druženje, tudi zažurala sva pozneje. Vendar to ni Derventa iz mojega otroštva, tako kot današnji Koper ni Koper iz moje mladosti. Neki novi klinci, neki novi klinci … spet Balašević! (smeh)

Najbrž spremljate razmere v tej neperspektivni državi, ki se ji ne uspe izviti iz primeža politične, gospodarske in socialne krize?

Bosna in Hercegovina je ostala zaklenjena v tem Daytonskem sporazumu. Ta je sicer končal vojno, ki je vzela veliko življenj, je pa potrdil delitve na nacionalni osnovi ter vzpostavil zapletene in potratne strukture oblasti. Te upočasnjujejo odločanje in sprejemanje reform, tudi tistih, ki bi državo približale Evropski uniji. Med komiki imam nekaj prijateljev iz Bosne in Hercegovine in mi povedo, da je še vedno zelo težko, predvsem za mlade, ki so brez prave perspektive.

Jernej Kokot

Je osebna bolečina podstat kakovostnemu humorju?

Zagotovo. Najžlahtnejši humor se rodi iz osebne stiske. Izpolnjujoče in ležerno življenje predstavlja manj rodovitna tla za tovrstno ustvarjanje. To seveda ne pomeni, da mora umetnik živeti boemsko življenje s štirimi evri v žepu. Njegova notranja bolečina je tista, ki prebuja žlahtne ideje za humor. Med zdravniki je pogosto prisoten humor, predvsem črni. Kar ne preseneča, saj se pogosto soočajo z ljudmi, ki umirajo. Na ta način sproščajo svojo notranjo stisko.

Humor nam pomaga prebroditi boleča oziroma stresna obdobja v življenju.

To dokazuje tudi kultna filmska komedija Kdo tam poje (Ko to tamo pjeva) srbskega režiserja Slobodana Šijana, ki je bila zelo gledana v celotni nekdanji Jugoslaviji. V tem filmu je veliko smešnih replik (temu se reče citatni humor), ki jih potem ljudje leta in leta ponavljajo. Toda ta filmska zgodba se dogaja med drugo svetovno vojno in vsi liki so v različnih osebnih stiskah.

Celoten intervju preberite v decembrski številki revije Obrazi 12/25. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.