Profimedia

Pogosto imenovana z začetnicama B. B. je nekdanja francoska igralka, pevka in manekenka, danes dejavna predvsem kot aktivistka za pravice živali. Slavo so ji prinesli filmi, kjer je zavzela vloge žensk z razuzdanim življenjskim slogom, velja tudi za enega najbolj prepoznavnih simbolov spolne revolucije.

Seksualna mucka

Igralsko pot je začela leta 1952, mednarodno slavo pa dosegla leta 1957 z vlogo v filmu In Bog je ustvaril žensko, ki je pritegnila pozornost številnih francoskih intelektualcev. Ravno zaradi te vloge je dobila vzdevek »seksualna mucka«. Filozofinja Simone de Beauvoir jo je leta 1959 v svojem eseju Sindrom Lolite opisala kot »lokomotivo ženske zgodovine« in jo razglasila za najbolj osvobojeno žensko v Franciji. Čeprav se je leta 1973 umaknila iz sveta zabave, je ostala pomembna ikona popularne kulture – nastopila je v 47 filmih, zapela v več muzikalih in posnela več kot 60 pesmi. Leta 2020 jo je Vogue imenoval za najlepšo
francosko igralko vseh časov.

profimedia

Travma iz konservativne katoliške družine

Brigitte Anne-Marie, rojena in vzgojena v Parizu, je v otroštvu sanjala o karieri balerine. Njen oče je bil inženir in lastnik več industrijskih tovarn v Parizu, njena mati je bila hči direktorja zavarovalnice. Brigitte je, skupaj z mlajšo sestro Mijanou Bardot, odraščala v konservativni katoliški družini. Otroštvo je preživljala v obilju – družina je živela v sedemsobnem stanovanju v razkošnem 16. okrožju Pariza. Kljub temu se Brigitte svojih zgodnjih let spominja z grenkobo. Oče je od nje zahteval uslužno damsko vedenje, vključno z brezhibnimi manirami za mizo in primernim oblačenjem.

Mati je bila izredno izbirčna pri izbiri družbe zanjo, zato je imela Brigitte zelo malo prijateljev. Kako zelo strogi so bili njeni starši, najbolje opiše travmatičen dogodek iz njenega otroštva, ki ga je delila z mediji. Ker sta s sestro med igro razbili najljubšo vazo staršev, ju je oče kaznoval z 20 udarci s pasom in ju nato začel obravnavati kot tujki – zahteval je, da ga vikata, kar je v francoščini znak formalnega, distanciranega odnosa. Ta dogodek je v Brigitte vzbudil globoko zamero do staršev, ki naj bi vplivala na njen poznejši uporniški življenjski slog.

Profimedia

Balet in moda

Med drugo svetovno vojno, ko je bil Pariz pod okupacijo nacistične Nemčije, je Brigitte večino časa preživela doma, saj so civilne oblasti uvajale vse strožji nadzor. V tem času je začela plesati ob glasbi z gramofonskih plošč, kar je njena mati prepoznala kot možno pot do baletne kariere. Pri sedmih letih je bila sprejeta v zasebno šolo Cours Hattemer in obiskovala pouk trikrat tedensko, kar ji je omogočalo, da je večino časa po materinih navodilih posvečala plesnim uram v lokalnem studiu. Leta 1949 je bila sprejeta na Pariški glasbeni konservatorij, kjer je tri leta obiskovala ure baleta pod vodstvom ruskega koreografa Borisa Knjazeva. Šolanje je nadaljevala tudi na zasebni katoliški gimnaziji Institut de la Tour.

Leta 1949 jo je Hélène Gordon-Lazareff, urednica revij Elle in Le Jardin des Modes, najela kot mlado manekenko. Tako je 8. marca 1950 15-letna Brigitte krasila naslovnico revije Elle, kar ji je prineslo prvo ponudbo za filmsko vlogo – režiser Marc Allégret jo je želel vključiti v film Les Lauriers sont coupés. Njeni starši so se ostro uprli ideji, da bi postala igralka, medtem ko jo je dedek podprl z izjavo: »Če je tej deklici usojeno postati prostitutka, za to ne bo kriv film.«

Na avdiciji je Bardot spoznala Rogerja Vadima, ki ji je pozneje sporočil, da vloge ni dobila – a med njima je preskočila iskrica. Starši so zvezi ostro nasprotovali; oče ji je nekega večera oznanil, da bo šolanje nadaljevala v Angliji, in ji že kupil vozovnico za vlak za naslednji dan.

V znak protesta je Brigitte pomolila glavo v plinsko pečico in s tem zabeležila svoj prvi poskus samomora.

Starši so jo ustavili in nato sprejeli zvezo, a pod pogojem, da se z Vadimom poroči pri 18 letih.

Profimedia

Strastna in večkrat poročena

Brigitte je bila poročena štirikrat, pri čemer njena trenutna zakonska zveza traja dlje kot vse prejšnje tri skupaj. Po lastnih besedah je imela skupno 17 romantičnih zvez. Priznala je, da je pogosto prekinjala odnose, ko so začeli izgubljati iskrico: »Vedno sem iskala strast. Zato sem bila pogosto nezvesta. In ko se je strast začela gasiti, sem že pakirala kovčke.«

Pri komaj 18 letih se je torej poročila z režiserjem Rogerjem Vadimom. Ločila sta se leta 1956, potem ko se je Brigitte zapletla s soigralcem iz filma In Bog je ustvaril žensko, Jean-Louisom Trintignantom. Z Vadimom ni imela otrok, a sta ostala v stikih vse do njegove smrti ter pozneje tudi sodelovala pri več projektih. Z Jean-Louisom Trintignantom je živela približno dve leti, a se nista nikoli poročila. Razmerje je postalo zapleteno zaradi njegove službe v vojski in njene afere z glasbenikom Gilbertom Bécaudom. V začetku leta 1958 je po razhodu s Trintignantom po poročanju medijev v Italiji doživela živčni zlom, omenjen je bil tudi poskus samomora z uspavalnimi tabletami, ki pa ga je njen tiskovni predstavnik zanikal.

Profimedia

En in edini sin

Hitro si je opomogla, začela novo razmerje z igralcem Jacquesom Charrierjem in kmalu zanosila. Poročila sta se 18. junija 1959, sin Nicolas-Jacques Charrier pa se je rodil 11. januarja 1960 – to je edini otrok Brigitte Bardot, vendar v njegovem življenju ni bila prisotna. Otroka je vzgojila družina njegovega očeta, z mamo pa ni imel stika vse do odrasle dobe.

Leta 1997 je Nicolas uspešno tožil Brigitte zaradi opisa, ki ga je vključila v svoje spomine, kjer ga je označila kot »tumor« in zapisala, da bi »raje rodila majhnega psa«.

Razkrila je tudi, da se je – v poskusu, da bi prekinila nosečnost – večkrat udarila v trebuh in zdravnika prosila za morfij. Nicolas in Jacques Charrier sta trdila, da so nazorne podrobnosti o zakonskih nesoglasjih in zavrnitvi otroka pomenile kršitev zasebnosti, kar je v Franciji civilni prekršek. Francosko sodišče ji je naložilo plačilo odškodnine v vrednosti 17 tisoč evrov.

Profimedia

Playboy za rojstni dan

V zgodnjih 60. letih je imela afero z ameriškim igralcem Glennom Fordom, med letoma 1963 in 1965 je živela z glasbenikom Bobom Zaguryjem, tretji zakon pa je sklenila 14. julija 1966 z nemškim milijonarjem in plejbojem Gunterjem Sachsom. Zakon je trajal tri leta. Med snemanjem filma Shalako je zavrnila osvajalske poskuse Seana Conneryja, pozneje pa v intervjuju povedala: »Ni trajalo dolgo, ker nisem bila Bondovo dekle. Nikoli me ni očaral!« Leta 1968 je začela romanco s Patrickom Gillesom, s katerim je pozneje igrala v filmu Medved in lutka (L’Ours et la Poupée, 1970), a sta se razšla spomladi 1971.

Leta 1974, ko je dopolnila 40 let, se je pojavila v goli fotografski seriji revije Playboy, kar je bilo del praznovanja njenega rojstnega dne. Naslednje leto je začela razmerje z umetnikom Miroslavom Brozkom ter tudi pozirala za njegove kiparske stvaritve. Par je skupaj živel štiri leta, a se je decembra 1979 razšel. 

Profimedia

Tretji propadli zakon in poskus samomora

Od leta 1980 do 1985 je bila v zvezi s francoskim televizijskim producentom Allainom Bougrain-Dubourgom.

Septembra 1983, na predvečer svojega 49. rojstnega dne, je vzela prevelik odmerek uspaval, ki jih je popila z rdečim vinom.

Nato je odšla proti obali – rešitelji so jo potegnili iz vode in jo prepeljali v bolnišnico, kjer so ji rešili življenje z izpiranjem želodca. Leta 1984 so ji diagnosticirali raka dojke. Zavrnila je kemoterapijo in se odločila le za radioterapijo. V štirih letih je okrevala.

Njen četrti in trenutni mož je Bernard d'Ormale, s katerim je poročena od 16. avgusta 1992. V 90. letih prejšnjega stoletja je bil svetovalec Jean-Marie Le Pena, ustanovitelja in dolgoletnega voditelja stranke Front National (FN) – skrajno desne nacionalistične stranke v Franciji, znane po protimigrantski politiki, francoskem nacionalizmu, evroskepticizmu in kontroverznih stališčih, ki so pogosto sprožala polemike. Bernard d'Ormale ni bil izvoljeni poslanec, temveč svetovalec iz ozadja, predvsem na področju gospodarskih in strateških vprašanj, njegova prepričanja pa imajo velik vpliv na Brigitte, ki je tudi sama postala kontroverzna osebnost v javnosti. Problematične so bile predvsem njene izjave in zapisi, ki so jih francoska sodišča označila za rasistične (zlasti proti muslimanom in imigrantom), večkrat so jo doletele tudi obsodbe zaradi sovražnega govora, njenega odnosa do islama in priseljevanja.

Notranji svet in duševno zdravje

Brigitte odkrito govori o svojih bojih z depresijo in samomorilnimi mislimi, predvsem v mlajših letih. V svoji avtobiografiji Initiales B.B. je opisala več epizod obupa in duševnega zloma, ki so se pogosto pojavljale na vrhuncu njene slave. Povedala je, da je bila pozornost, ki jo je doživljala kot svetovni seks simbol 50. in 60. let, zanjo čustveno uničujoča. Zaradi pritiska se je že pri 39 letih umaknila iz filmskega sveta in se posvetila aktivizmu za pravice živali, kar jo je rešilo pred samouničenjem. Pozneje je za medije svoje preteklo življenje opisala z besedami: »Bila sem zelo bogata, zelo lepa, močno občudovana, zelo slavna – in zelo nesrečna.«

Do svoje lepote je imela zelo zapleten odnos in pogosto je izražala nelagodje ali celo odpor do dejstva, da njen videz definira njeno celotno življenje in kariero. »Nikoli nisem bila tista deklica, ki bi sanjala o poroki in otrocih. Bila sem divja stvar, čudna žival. Biti lepa je bilo kot biti rojen bogat, nato pa vse življenje postajati vse revnejši,« je povedala medijem. Počutila se je kot ujetnica pričakovanj drugih, in ne kot resnična oseba – zdelo se ji je, da predstavlja lik, ki ga je ustvarila javnost. »Ljudje bodo vedno našli napake na tebi. Ne želijo te imeti radi takšne, kot si. Hočejo te spremeniti, popraviti, narediti popolno. Jaz pa nočem biti popolna. Jaz želim biti jaz.« Njena frustracija, povezana s filmsko industrijo, je dosegla vrhunec sredi 70. let prejšnjega stoletja: »Ne želim biti več igralka niti imeti kakršnekoli zveze s tem poklicem. Nočem biti več del zvezdniškega sistema. Nisem ponosna na to, kar sem bila.«

Staranje in sprememba videza

Čeprav ji je lepota prinesla slavo, ji je povzročila tudi bolečino, izolacijo in občutek, da je nihče ne vidi kot človeka, zato se je kmalu umaknila iz javnosti in se predala varovanju živali, kar ji je dalo globlji smisel življenja: »Svojo mladost in lepoto sem dala moškim. Svojo modrost in izkušnje bom dala živalim.«

Zelo dobro se zaveda, da javnost komentira njeno staranje in spremembo videza, a se je na njihove zlobne besede odzvala s svojo značilno neposrednostjo in brez sramu. Zavrnila je idejo, da bi bila njena vrednost pogojena z lepoto. Kot večkrat poudari, ni več pomembno, ali je lepa – pomembno je, kdo je postala. »Kaj bi lahko bilo lepše kot draga starejša gospa, ki z leti postaja vse modrejša? Vsako obdobje življenja ima svoj čar, če ga znaš sprejeti.« Končno je postala ponosna na to, kar je, in se ne sramuje, da je živela svoje življenje. »Briga me, kaj ljudje govorijo o mojem videzu. Zanima me, kaj počnem, in ne, kako sem videti.«

V intervjujih je večkrat izrazila, da je odklonila plastične operacije, kar je v nasprotju s številnimi drugimi zvezdnicami.

Starati se želi naravno in se osredotočiti na tisto, kar ji resnično pomeni – svoje življenje in aktivizem za živali, ne pa na površinske sodbe. »Ko sem bila mlada, sem bila lepa. Zdaj sem nekaj drugega – in to je v redu,« je zaključila.