Miran Juršič MPA

Kjerkoli se pojavi, pritegne pozornost. Njene izjave za javnost so elokventne, jasne in argumentirane. Saj je vendar pravnica. Čeprav je tudi kot pravnica izzvala pravi vihar, ko je v sicer zaprti skupini na družbenih omrežjih objavila svoje mnenje o takratni vladajoči stranki in njenem voditelju. Danes je po pomembnosti na drugem položaju v državi in prva ženska predsednica Državnega zbora Republike Slovenije v zgodovini samostojne Slovenije. 

Kaj bi počeli danes, če ne bi bili predsednica državnega zbora? Iz sodniškega poklica ste izstopili zaradi zapletov z objavami o Janezu Janši in tedanji vladi na Facebooku.

Čeprav sem takoj po izstopu iz sodniške službe poskusila z lastnim podjetjem, sem hitro ugotovila, da to ni zame. Najverjetneje bi se poskušala angažirati pri kakšni dobrodelni mednarodni organizaciji, ki se bori za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za zaščito okolja.

Miran Juršič

Zakaj ste takrat izstopili?

Iz sodniške službe sem izstopila, ker sem uvidela, da v sodni veji oblasti, ki se upogne pod Janševo vlado oziroma ravna, kot ji ta ukaže, ne vidim več svoje prihodnosti. Poleg tega sem bila tudi kot sodnica nekoliko nekonvencionalna, ker sem si upala opozoriti na anomalije, tako sistemske kot zakonske. Dogodek, ki me je kot sodnico na primer precej pretresel, je bila javno odmevna družinska zadeva, v kateri smo bili priča pretresljivemu začasnemu odvzemu otrok materi, ko so tri otroke kar nekaj ur vsem na očeh lovili in kljub njihovemu grozljivemu upiranju stlačili v avtomobil ter odpeljali k očetu.

Takrat sem se kot edina v sodstvu oglasila, da je kaj takega nedopustno in da je za bolečino otrok v primeru začasnega odvzema krivo izključno sodišče, ki bi moralo prvo skrbeti za zaščito otrokovih pravic in koristi. Čeprav mi je bilo grozno, da je kaj takega mogoče, si vseeno nisem upala nastopiti s svojim imenom in priimkom in sem novinarko, ki je primer spremljala, prosila, naj moje razmišljanje objavijo anonimno.

Bilo me je strah posledic, ker sem se izrekla o sodnem primeru, ki še ni bil pravnomočno končan.

Vendar je šlo tukaj za tri otroška življenja, ki bodo zdaj za vedno zaznamovana, saj je mati priznanje, da je država ravnala nezakonito in, po mojem mnenju, tudi nehumano, dosegla pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.

Je Slovenija pravna država?

Slovenija načeloma je pravna država. To pomeni, da temelji na pravilih, predpisanih v ustavi in zakonih, ki omejujejo ter nadzorujejo organe oblasti. Pravna država zagotavlja tudi, da o pravicah in dolžnostih odločajo neodvisna sodišča.

Miran Juršič MPA

Najpomembnejši postulat pravne države so človekove pravice in temeljne svoboščine, za katere nenehno ponavljam, da jih moramo varovati, ker niso padle z neba, ampak so nam jih po razmahu razsvetljenstva priborili naši predniki.

Ali Slovenija upošteva človekove pravice?

Iskreno upam, da jih upošteva. Čeprav ne moremo biti ponosni, ker je bila naša država pred Evropskim sodiščem za človekove pravice večkrat obsojena. Ravno primer, ki sem ga navedla prej, o začasnem odvzemu treh otrok materi, je dovolj poveden, da na področju človekovih oziroma celo otrokovih pravic nismo storili dovolj.

Politika

Naša Pirc Musar tega v govoru ni imela napisanega

Politika

Danilo Türk povedal, v kakšno past je padla politika

Prav tako ne smemo nikoli pozabiti, da je prejšnja oblast izkoriščala epidemijo za grobo teptanje človekovih pravic in je o njihovi omejitvi odločala kar z vladnimi odloki. Kako hitro se lahko pozabi na temeljne človekove pravice, nam pokaže vzpon fašizma in nacizma v prejšnjem stoletju, ko je bila ljudem zaradi njihove rase, nacionalnosti, religije in drugih osebnih okoliščin odvzeta pravica do življenja. Množično pobijati zaradi prepričanj o večvrednosti je zmožno samo eno bitje na tem svetu in to je človek. Da to naredi, ni treba več, kot da se na oblast povzpne oseba z avtokratskimi težnjami in bolnim umom.

Iz revije Obrazi 02/25. Revija Obrazi je na voljo tudi v spletni trafiki.