Shutterstock

Da je voda, ki teče iz pipe, zdrava in čista, je pri nas aksiom, dano dejstvo, o katerem ne podvomimo. A zaradi čedalje bolj ekstremnih suš, poplav, pa tudi kakšne počene cevi ali dotrajanosti vodovoda se vse pogosteje dogaja, da je voda začasno oporečna, nepitna in zdravju tudi nevarna. O tem nas morajo obvestiti v dveh urah. Pa so ta obvestila tudi učinkovita? Kako hitro in od kod sploh izvemo, da voda iz pipe ni varna? In kdo obvešča tiste, ki nimajo interneta ali ga ne znajo uporabljati?

Slovenija

Splav ni hec, je pa včasih nuja

Ima vaša komunala možnost SMS-obveščanja?

V času nekdanje države so tovrstna obvestila odmevala iz zvočnikov, ki so bili postavljeni na vseh javnih krajih. Ali pa smo jih ujeli na katerem od treh, štirih radijskih in televizijskih programov, ki so bili na voljo. Radio smo poslušali vsi, vsi spremljali ista poročila. Danes glasbo poslušamo na različnih platformah za pretočne vsebine, televizijo pa smo množično zamenjali s ponudniki videovsebin na zahtevo in družbenimi omrežji. Radijskih in televizijskih programov je danes malo morje. A ironija je, da vsa ta ponudba ne pomeni tudi boljše obveščenosti. Prej nasprotno. Ob vseh teh možnosti izbire do nas ne pridejo novice, ki se nas najbolj tičejo. Vse te digitalne poti pa pogosto obidejo tudi tiste, ki jim preprosto ne sledijo, predvsem starejše.

Politika

Med Romi iz prve roke: kdor mora živeti kot žival, se bo vedel kot žival

Zakon je jasen

Slovenija ima sistem obveščanja o oporečni vodi sicer natančno urejen z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, zakonom o vodah, uredbo o pitni vodi in še bi se kaj našlo. Uredba o pitni vodi določa, da mora upravljavec vodovoda v dveh urah po ugotovitvi neskladnosti obvestiti uporabnike, Zdravstveni inšpektorat, NIJZ in občine. Obvestilo mora biti objavljeno v javnem mediju (radio, televizija), na spletni strani upravljavca ali občine, in če je mogoče, tudi z neposrednim sporočilom – SMS-om ali elektronsko pošto. Država torej priporoča uporabo SMS-sistemov, ki so brez dvoma res najhitrejši in najbolj neposredni, a praksa po Sloveniji je precej različna.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 44, 4. novembra 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana