UI

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Jana za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Povezava med telesom in mišljenjem je nadvse zanimiva in še zmeraj premalo raziskana. Med drugim oblikuje naš apetit, saj možgani doživljajo sitost in lakoto v tesni povezavi s pričakovanjem, kaj bomo pojedli. Ker je bilo preživetje naših prednikov odvisno od dovolj nasitne prehrane, ni nič čudnega, da si želimo predvsem kalorično hrano. Te je na policah trgovin na pretek: običajno je ultra predelana, dodatno slajena, vsekakor kalorično izdatna. Kako v takšnih okoliščinah speljati uspešno hujšanje? Težko, saj za industrijsko predelana živila velja, da so kot koncert težkometalcev: njihov namen je, da preglasijo vse zvoke v okolici. Le kako po takšni glasbi prisluhniti nežni klasični melodiji? Enako težko, kot kalorično poslastico nadomestiti s korenčkom.

Raziskava, ki so jo opravili na Univerzi Michigan, je vnesla nekaj novosti v predstavo o vzdrževanju zdrave telesne teže. Pokazala je, da ni pomembno le, kaj jemo, ampak tudi naše razmišljanje o prehranjevanju. Nadvse koristno je, če med jedjo uživamo.

Kar pričakujete, to dobite

Pred približno petnajstimi leti je skupina znanstvenikov z Univerze Stanford nedvoumno dokazala, da je odziv telesa na hrano odvisen od našega prepričanja, kaj jemo. Testnim osebam so ponudili mlečni šejk, za katerega so verjele, da je visokokaloričen – in njihova telesa so se odzvala ne na dejansko število kalorij, marveč na to, kaj je oseba verjela, da je zaužila. Šejk, ki je vseboval 380 kcal, so dali dvema skupinama: prva je verjela, da pijejo šejk s 620 kcal, druga, da šejk vsebuje 140 kcal. Skupina, ki je menila, da pije visokokalorični šejk, je izločala v telesu manj grelina, hormona lakote, ki stimulira apetit in katerega raven v telesu narašča, če čutimo lakoto, kar pomeni, da je telo sledilo lažni informaciji, s katero je operiral razum, in ne  dejansko zaužitim kalorijam. Končni sklep raziskave je bil, da je naše prepričanje, da smo pojedli dovolj, tisto, ki prepriča telo, da reagira s sitostjo.

Slovenija

Kako je Katji Mak uspelo izgubiti 75 kilogramov

Kalorije in hranilna vrednost naj ne bodo edino vodilo

Vse kaže, da omejevanje pri hrani v resnici povzroča nasprotni učinek in si hrane želimo še več, za kar pa ni krivo samo telo, ki bi dejansko čutilo pomanjkanje, temveč tudi naše razmišljanje. Sodobni nutricionisti zato svetujejo, da se ne odpovedujemo okusni in bogati hrani, saj doživljamo živila, ki so »lahka«, »zdrava«, »manj ...« kot nekakšno prikrajšanje, zaradi katerega se pojavi potreba po kompenzaciji. Pri izbiri hrane se ne ozirajmo samo na kalorije in hranilno vrednost, temveč sledimo tudi užitku ob jedeh. Šele tako bo naše prizadevanje za izgubo odvečne teže uspešno.

Sadje in zelenjava ostajata pogoj zdrave prehrane

Najpomembneje je, da se izogibamo industrijsko predelanim živilom, ki imajo veliko kalorij, a malo hranil, zato telo zahteva več hrane. Seveda bo treba na jedilnik uvrstiti čim več sezonskega sadja in zelenjave. Privoščimo pa si, tudi če smo na dieti, kakšno poslastico, saj nam takšno občasno razvajanje skupaj s sicer uravnoteženo prehrano prinaša zadovoljstvo in s tem tudi olajša izgubljanje odvečne telesne teže.