Andreja Jernejčič po dvajsetih letih boja izgubila odvečne kilograme
Andreja Jernejčič ima po dveh desetletjih boja z odvečnimi kilogrami izklesano postavo. Kako ji je uspelo?
Navzven je bila od nekdaj videti samozavestna, a to je bilo le deloma res. »Kljub temu da sem vsa ta leta garala kot nora in dosegla večino stvari, ki sem si jih zadala, sem se dolgo otepala odvečnih kilogramov. Nisem se jih mogla znebiti ne z dietami ne z osebnimi trenerji. Dokler se nisem 'spoprijateljila' z njimi in odkrila vzrokov, zakaj v trenutkih, ko bi potrebovala objem ali tolažbo, posegam po hrani,« je iskrena strokovnjakinja za komuniciranje in trenerka javnega nastopanja Andreja Jernejčič. Vzela se je v roke, poiskala pomoč in zdaj, pri petdesetih, ima izklesano postavo. O tem piše v zadnjih dveh knjigah.
V pasti dokazovanja
»Od malega so me zanimali mediji in novinarstvo. Že v petem razredu sem vodila oddajo, od konca osmega pa imela svojo tedensko oddajo na lokalnem radiu in televiziji. Delala sem, kljub temu da niso imeli denarja, da bi me plačali. Pozneje sem bila na vodilnih položajih tako v javni upravi kot v podjetjih. Ves dopust sem porabila za predavanja in delavnice. Nato sem šla na svoje. Delam v štirih državah in v najboljših časih sem imela zaposlenih osemnajst ljudi.
To je pomenilo res veliko dela, potovanj, usklajevanja, sicer ne bi zmogla vsega. Moje delo je moje življenje. Vsak dan sem delala od deset do dvanajst ur ali več, če sem manj, je bil to že luksuz. Ob tem sem še sama skrbela za hčer. Časa zase nisem imela. In ker se ne odklopiš, si ves čas dosegljiv, je trpelo spanje, nisem imela časa za šport. Ko pa sem imela čas, sem pisala knjige. Nič se mi ni zdelo narobe, da se tako ženem,« pripoveduje Andreja. Pred skoraj štirimi leti pa jo je streznila prijateljičina pripomba, naj se zamisli, če ne zaradi drugega, zaradi hčere.
Na poti sprememb
»Delo na sebi mi je dalo drug pogled in nove prioritete. Bistveno sem zmanjšala krog ljudi, za katere sem dostopna. Delam samo še s tistimi, s katerimi se ujamemo v energiji in prijateljstvu. Ne dovolim več, da me kdorkoli kliče kadarkoli. Že pred leti sem šla na tečaj transcendentalne meditacije in začela globoko meditirati. Večina nas, ki smo na vodstvenih položajih in močno zasedeni, se z delom na sebi sreča tudi z vprašanji, komu se dokazujemo, zakaj potrebujemo toliko pozornosti … Tako se začneš spraševati o vzrokih, zakaj nastane strah, zakaj si žalosten, srečen z nekom ... Zakaj te lahko iztiri en klic ali sporočilo na telefonu, kako se potolažiti … Ko se začneš ukvarjati s čustvi, začneš delati spremembe.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 5, 3. februar 2026.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
E-novice · Zdravje
