Profimedia

 "Spoštovani! Pred dnevi so mi izpulili modrostni zob in od več bližnjih sem slišala nasvet, naj pazim, da si po posegu ne »prehladim zoba oziroma injekcije«. Pa me zanima, za kaj pravzaprav gre in na kaj je po odstranitvi zoba treba biti pozoren? Kako si sploh prehladiš zob in kako dolgo po posegu moraš paziti, da se to ne zgodi? Po drugi strani sem namreč v izvidu prebrala nasvet, da naj si mesto, kjer je bil odstranjen zob, v naslednjih nekaj dneh hladim."

Anja 

revija Jana

Pozdravljeni!

Modrostni zobje (v nadaljevanju MZ), znani kot tretji kočniki, so zadnji zobje v ustni votlini, ki zrastejo med 17. in 25. letom. Nekaterim ljudem zrastejo vsi štirje MZ, drugim samo dva ali pa sploh ni zasnov zanje. Razlogi za tako stanje so evolucijski in genetski. S spremenjeno prehrano – od naravne do mehke industrijsko predelane hrane današnjega časa – se je človekova čeljust postopoma zmanjšala. MZ tako danes nimajo več funkcionalne vloge kot nekoč. Zaradi pomanjkanja prostora izraščajo pod različnimi koti in povzročajo številne težave – od vnetij do poškodb sosednjih zob ob spremljajoči bolečini, nastanka cist in drugih težav. Z ustrezno oskrbo in pravočasnim ukrepanjem pa lahko te težave odpravimo ter preprečimo resnejše zaplete.

V sodobni zobozdravstveni praksi se priporoča preventivna odstranitev MZ, če RTG pokaže, da MZ ne bodo imeli dovolj prostora za nemoteno izraščanje. Priporočljivo je, da se MZ izpuli do 30. leta, ko je kost še elastična in je poseg preprostejši ter z manj zapleti. MZ so odigrali svojo vlogo pri naših prednikih, danes niso več nujno potrebni, vendar je odločitev o njihovi odstranitvi kljub temu individualna. Puljenje MZ je postopek, ki ga izvede za to usposobljen zobozdravnik, ko je ohranjanje MZ v ustih dolgoročno bolj škodljivo kot njihova odstranitev.

Najpogostejši zapleti

 Najpogostejši zaplet po odstranitvi MZ je izpad krvnega strdka, ki nastane na mestu odstranitve. Ta se pojavi zaradi izpiranja rane, uživanja vroče hrane in napitkov, kajenja, alkohola ter tudi zaradi težje slabokrvnosti.

Drugi zapleti so še bolečina in oteklina, krvavitev, ki se ne ustavi po 24 urah, težave pri odpiranju ust, počasno celjenje dlesni ob rani, okužba zaradi nabiranja hrane v rani, poškodbe sosednjih zob, boleča okužba na mestih izdrtja z značilnim vonjem ipd.

Pravilna nega po operaciji je ključna za hitro in uspešno celjenje rane. Celjenje po izdrtju MZ je naraven proces, vendar je treba upoštevati navodila zobozdravnika.

Takoj po izdrtju zagrizemo v sterilni tampon za 30–60  minut, da nastane krvni strdek. Ne izpiramo rane, saj krvni strdek ščiti rano pred okužbo. Oteklina je pogosta v prvih dneh po posegu, hladni obkladki pomagajo pri njenem zmanjšanju, menjamo jih na 15–20 minut, ledu ne polagamo direktno na kožo. Če je bolečina hujša, vzamemo analgetik, ki ga je predpisal zobozdravnik. Če je potreben antibiotik, ga je treba jemati do zaključka zdravljenja.

Prehrana naj bo nekaj dni mehka in sobne temperature. Izogibati se je treba alkoholu in gaziranim pijačam, ker zavirajo celjenje. Po dveh dneh vključimo toplo kremasto hrano in žvečimo na nasprotni strani izdrtja.

Po 24 urah se lahko začne usta spirati z raztopino soli v topli vodi. Potrebna sta počitek, nič fizičnih aktivnosti, ki zvišajo krvni tlak, in spanje z rahlo dvignjenim vzglavjem.

Kdaj k zdravniku? 

Kdaj po puljenju MZ obiščemo zobozdravnika? Če se oteklina širi na obraz in vrat; če se krvavitev ne ustavi po 24 urah; pri povišani telesni temperaturi in pri bolečini z značilnim neprijetnim vonjem.

Včasih je treba zaradi različnih vzrokov, npr. pri vnetju mehkih tkiv, zaradi splošnega slabega zdravja pacienta, zdravil, ki vplivajo na strjevanje krvi …, odložiti izdrtje MZ in zobozdravnik ravna konzervativno. Začasno lahko predpiše antibiotik, vendar to ni trajna rešitev, ampak je priprava na zahtevnejši poseg. Vsako alternativno zdravljenje ima svoje prednosti in tveganja – pri izbiri  so odločilni vloga pacienta, njegovo zdravstveno stanje in dolgoročna prognoza.

Da je pri odstranitvi MZ čim manj zapletov, je treba izbrati izkušenega zobozdravnika na tem področju – specialista oralne kirurgije, ki ima dovolj rutine pri tovrstnih posegih in bo na  podlagi rentgenskega posnetka presodil, kakšen bo poseg.

Pacienti pogosto postavljajo vprašanje, ali je MZ nujno odstraniti. Če je dovolj prostora za njegovo izrast, ni razloga za odstranitev. Vendar je odločitev individualna za vsakega pacienta posebej. Najboljši je timski pristop strokovnjakov z različnih področij v zobozdravstvu.

prim. Marta Križnar Škapin, dr. dent. med., svetnica 

Šimen Zupančič

Objavljeno v reviji Jana, št. 29, 22. julij 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.