Nova TV

Hrvaška igralka Petra Kraljev ima tisto nekaj, s čimer ljudi prikuje nase, da strmijo vanjo in se čudijo. Je to karizma? Morda strast do igre? V preteklih letih si je na pleča oprtala toliko dela, kot ga večina ne bi zmogla,  in še kar vztrajno osvaja zastavljene cilje. A kaj se skriva pod plastmi igralske suknje? Nekoliko manj sproščena ženska, ki se korak za korakom osvobaja okov lastnih pričakovanj. Trenutno v njej pritajeno prasketa želja po življenju v tujini, um pa ji polni novo spoznanje, da uspeha ne merimo z dosežki, temveč z notranjim zadovoljstvom. Kdo je ženska kontrastov, ki vas je osvojila z likom Milice Crljen v seriji Botri?

36-letna splitska igralka težko miruje, tudi kadar je na smrt utrujena. In do tega stanja se ob njenem nedavnem življenjskem tempu ni bilo prav težko prignati. Neotipljiva notranja sila je v njej nenehno prižigala plamen in jo priganjala, da iz sebe iztisne poslednjo kapljo moči, vse dokler je ni predramilo zavedanje, da visoke delovne vrednote niso vedno recept za uspeh. A to poglavje je zaključeno. Kaj jo je premaknilo, da je dvignila pogled? Zagotovo tudi oslabljeno zdravje.

Postavna igralka se je morala naučiti, kako obrusiti svoja pričakovanja in kreniti po mehkejši poti, ki ji z lic ne bo izmila nasmeha. Nov pogled na svet ji pristaja. Morda se bo po popularnih serijah Zlati dvori, Šverc komerc, Botri  in avtorski gledališki uspešnici Ko udari južina s svežim žarom preizkusila tudi na tujih odrih, kjer bo lahko še udarneje pokazala svoj talent.

Ante Cizmic

S TV-zaslonov vas poznamo kot energično in sila komunikativno žensko. Ste bili tudi kot deklica zgovorni in polni energije?

Ja, tudi kot deklica sem bila enako komunikativna in energična. Ne morem ravno reči, da sem bila tiste vrste otrok, ki pleza po drevesih in skače z višine – bila sem bolj dama. Vedno v oblekici, s klobučkom na glavi, pela sem v zboru, igrala klavir in plesala balet. Moja energičnost se je bolj kazala v tem, da nisem bila nikoli zaspana in da bi lahko imela še tisoč hobijev in obveznosti na dan, pa bi mi bilo še vedno premalo.

V kakšnem spominu vam je ostalo otroštvo? Kakšne vzgoje ste bili deležni?

Srečen je lahko vsak človek, ki je imel vsaj pol tako lepo otroštvo, kot sem ga imela jaz. Velik del zaslug gre mojima staršema, ki sta poskrbela, da z bratom nisva okusila »težav odraslih«. Rekla bi, da sem bila vzgojena strogo, a pravično. Vedelo se je, kaj je prav, in tega se je bilo treba držati. Ker je bil oče pomorščak, je mama pogosto prevzela vlogo obeh staršev in šele zdaj zares vidim, kako zahtevna naloga je bila to.

Glede na to, da sem delno pripadala generaciji brez mobilnih telefonov, se spomnim, da je bilo veliko igre, kričanja, tekanja naokrog, pa čakanja na odštevanje ure v večernih poročilih in prošenj staršem za dodatnih pet minut igre. Bili smo zelo kreativni — tako pri izmišljanju iger kot v medsebojni komunikaciji.

Ante Cizmic

Z mamo sta zelo povezani. Kakšen človek je in kaj vam pomeni?

To je ženska, ki je svojo kariero zamenjala za to, da je lahko vzgajala mene in brata. Najin odnos bo vedno temeljil na globokem spoštovanju in hvaležnosti, saj je to najmanj, kar si zasluži. Tudi danes je prva oseba, ki jo pokličem, kadar se zgodi kaj dobrega ali slabega. Nihče se ne veseli tvoje sreče in nihče ne sočustvuje s tvojo žalostjo tako kot mama. Veselim se dneva, ko bom lahko enako dala tudi svojim otrokom.

Nam lahko zaupate kakšno manj znano zanimivost o sebi?

Ne vem, ali je to ravno zanimivost ali pa značajska lastnost, ampak sem neverjetno odgovorna, in to celo tako, da grem včasih sama sebi na živce. Vse je zdravo v mejah normale, a ko se ujameš, da bi bilo pametneje kakšno stvar prestaviti ali si vsaj ne delati pritiska — takrat veš, da moraš nekaj spremeniti.

Zanima me tudi kaj nenavadnega ali pa zabavnega o vas – kaj vam pade na misel ob tem vprašanju?

Do svojega dvanajstega leta sem verjela v svetega Miklavža, Dedka Mraza in vse zgodbe, povezane s tem. Infantilno, vem — sploh iz današnje perspektive otrok, za katere mislim, da je to skoraj nemogoče.

Kaj bi označili za najtežjo preizkušnjo v življenju, ki vas je najbolj oblikovala kot osebo?

Vpis na igralsko akademijo. Tam sem se vsak dan bojevala sama s sabo in z mislijo, ali ostati ali odnehati. Močno sem si želela ostati, a v določenih trenutkih se mi je vse zdelo pretežko, tako fizično kot psihično. Ker sem se na akademijo vpisala pri triindvajsetih letih, kar je velika razlika v primerjavi z osemnajstimi, je bilo drugačno tudi moje razumevanje igre in danes tako popularnega pojma »delo na sebi«.

Osebni arhiv

Se vas je na poti skozi življenje kakšna modrost še posebej dotaknila?

»Spusti svoja pričakovanja za eno stopničko in nikoli ne boš razočarana.« Še vedno se ravnam po tem stavku.

Imeli ste zelo natrpan urnik. Kakšen je bil ob najnapornejših dnevih vaš dan?

Histeričen. Nič ne utegneš, a hkrati vse postoriš. Tečeš, pozabljaš, vračaš se, iščeš čas zase in edino, česar se veseliš, sta postelja in spanec. Nihče ne more dolgo zdržati takega tempa in ostati zdrav. Telo si vse zapomni in takrat, ko vsaj malo popustiš, se ti maščuje. Tudi jaz nisem bila izjema.

Se vam zdi, da imajo ženske v svetu šov biznisa in umetnosti danes drugačne izzive kot nekoč?

V določenem zgodovinskem trenutku smo ženske dobile pravico biti del vsega, kar so bili tudi moški, a ne vem, koliko je to zares dobro. Na koncu dneva ženske še vedno niso enako plačane za enako delo, kaj šele enako cenjene.

Kaj vam pomeni uspeh danes in kako ste ga dojemali na začetku svoje poti?

Mir in smisel — to je danes moja definicija uspeha. Nekoč je bilo ravno obratno. Potrebovala sem čas, da sem dojela, da uspeh ne pomeni biti priznan, opažen ali odobren od kogarkoli. Prav tako ne pomeni, da bom, če bom delala veliko, tudi uspešna. Na koncu sem bila le frustrirana, utrujena in zajedljiva. V nekem obdobju sem odvrgla te uteži ter začela hrepeneti po konkretnejših in dolgoročnejših stvareh.

Nova TV

Kje se vidite čez  pet let – po čem hrepenite?

Sem bolj človek, ki živi iz dneva v dan. V zadnjem času razmišljam o selitvi v drugo državo. Zelo me zanima, kako bi se moja kariera razvijala kje drugje. V svoje delo vlagam veliko truda in z veliko strasti stopam v vse projekte, zato upam, da bi bilo to cenjeno tudi zunaj Hrvaške.

Na kratko  o ljudeh

Ob kakšnih ljudeh se najbolje počutite in kakšnim se raje izogibate?

Iste krvne skupine se hitro prepoznajo in tudi sama se zelo rada zadržujem v takšni družbi. Nimam namreč niti kančka tolerance za umetne, vsiljive, plastične, banalne in enodimenzionalne like.

Kaj vas razveseljuje, spravlja v smeh?

Ljudje.

Kaj pa vas žalosti?

Ljudje.

Če bi imeli moč, da spremenite karkoli na tem svetu, kaj bi storili?

Popolnoma bi izenačila moške in ženske.