Osebni arhiv

Tekst: Klavdija Rupar Vuga

Jerneja Renko, profesorica slovenščine in retorike v Škofji Loki, je mama dveh hčerk, Vite in Nine. Nina se srečuje z razvojnimi izzivi, in da bi ji Jerneja in oče Klemen lahko pomagala pri napredku, sta pridobila veliko znanja in izkušenj, predvsem v tujini. Danes svetujeta staršem, ki se z otrokom z razvojnim zaostankom znajdejo pred številnimi vprašanji.

Preizkušnje

Jernejo je življenje večkrat postavilo pred trdo preizkušnjo. Njena prva hčerka je umrla v devetem mesecu nosečnosti, le dva tedna pred predvidenim datumom poroda. Zdravniki nikoli niso ugotovili, zakaj ji je prenehalo biti srce. »Najhujše je bilo obdobje, ko sem se spraševala, zakaj se je to zgodilo, ali sem naredila kaj narobe, čeprav je bila nosečnost popolnoma neproblematična,« se spominja.

Kmalu po tej izgubi je ponovno zanosila in rodila zdravo hčerko Vito, tretja, Nina, pa ima več razvojnih izzivov. Že med nosečnostjo je bila ves čas manjša od povprečja, po porodu pa so presejalni testi pokazali, da se na eno uho ne odziva. Zdravniki so pojasnili, da to ni nič nenavadnega in da se stanje pogosto samo popravi. Toda ko je Jerneja primerjala njen razvoj z razvojem starejše hčerke, je opazila, da se Nina tudi motorično ne razvija tako, kot bi se morala.

Osebni arhiv

»Ni mogla sama sedeti, njen napredek je obstal na vseh področjih. Potem je dobivala diagnozo za diagnozo: obojestranska gluhost, polimikrogirija, sum na mitohondrijsko bolezen, težka govorno-jezikovna motnja. Nekateri strokovnjaki so nama govorili, da je stanje zares kritično, a da bodo oni poskrbeli zanjo in naj midva uživava življenje – midva pa sva čutila, da to ne bo dovolj.«

Slovenija

Larsova pot do uresničitve sanj: Živel bi skupaj s punco

Upanje in nova moč

 Kmalu zatem sta dobila prve informacije o ameriškem inštitutu IAHP (Institute for the achievement of human potential), v katerem se ukvarjajo z razvojem otrok in starše naučijo, kako doma spodbujati otroka, da bo dosegel največ, kar zmore.

»V tem inštitutu delujejo strokovnjaki z različnih področij, v njem pa prevladuje prepričanje, da ima vsak otrok možnost napredka, če mu predvsem starši in tudi širše okolje ponudijo pravo, celostno podporo. Takrat sva potrebovala prav to – ameriški način razmišljanja. Dal nama je zagon, energijo in motivacijo. Tam ti ne naštevajo, česa otrok ne bo zmogel, ampak te naučijo, kako mu lahko pomagaš, da bo zmogel več. To nama je vlilo ogromno upanja in novo moč.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 47, 25. novembra 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana