Shutterstock

 Spet bo treba preveč jesti, preveč piti, videvati žlahto, ki je raje ne bi, se metati okrog vratu ljudem, ki jih komaj poznate,  biti solo med samimi pari, se počutiti samega v množici in krivega, ker med srečnimi niste dovolj srečni, debelo požirati, kadar vas bodo spraševali, kam boste šli in s kom boste praznovali na silvestrovo. Spet bo treba biti družaben na silo in srečen na ukaz. Če ste med tistimi, ki bi najraje zaspali takoj po noči čarovnic in se zbudili šele enkrat v novem letu, ker so vam prazniki TAKO ZELO odveč, je tule dobra, ne zgolj dobra, naravnost odlična novica: z vami ni nič narobe.
Praznikom sicer še vedno ne boste mogli uteči, a zdaj vsaj veste, da je čisto v redu, da jih ne marate. Konec koncev so lahko, kot bomo ekskluzivno razkrili v nadaljevanju, smrtno nevarni.

Dom

Očarljiva dekoracija: čarobnost božiča pri Regini doma

Niste sami, nasprotno

Odpor do prisile praznovanja je nekaj zelo običajnega. Antipraznovalcev, ljudi, ki bi najraje preskočili tako božične kot novoletne ali sploh katerekoli praznike, pa je več, kot si mislite. Kot je stvar odlično ubesedil Alan Rickman v vlogi nottinghamskega šerifa v filmu Robin Hood, princ tatov (1991): »Odpovejte božič!« Ne vemo, kaj je gospod Rickman zasebno mislil o božičevanju (ali silvestrovanju), kot igralec pa se je nekako vedno znašel v vlogah, v katerih je bil na napačni strani praznikov. Najprej in predvsem v absolutni klasiki nekonvencionalnih božičnih filmov Umri pokončno (1988), v kateri Rickmanov lik s pajdaši zavzame stolpnico, v kateri ima neko podjetje božično zabavo, potem je poskušal v Robinu Hoodu božič kar ukiniti (neuspešno) in slednjič je v Pravzaprav ljubezen (2003) kupil darilo za privlačno kolegico, našla ga je pa njegova žena (Emma Thompson), ki ji je bilo potem zelo hudo, ko je odkrila, da darilo ni bilo namenjeno njej. Sami zavoženi božiči, do kamor seže pogled.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 51, 23. december 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana