Arboretum Volčji Potok

V Arboretumu Volčji Potok v nasadu dreves za prihodnost, ki dobro kljubujejo spremembam podnebja, lepo uspeva tudi brest Columella. Ponaša se z lepo stebrasto krošnjo, zelo je odporen proti holandski bolezni brestov in dobro prenaša veter, mestno okolje in tlakovana tla. Vitko srednje veliko drevo je kot ustvarjeno za mestne ulice, parkirišča, drevorede in parke.

»Brest Columella, torej vrste Ulmus Columella, se je v slovenskih razmerah izkazal za zelo dobro izbiro. Združuje namreč dve ključni lastnosti dreves prihodnosti: zelo je odporen proti holandski bolezni brestov, poleg tega ga odlikuje stebrasta rast. Zato se že desetletja uporablja kot nadomestek občutljivejših starih brestov v mestih. Pokončno vitko drevo v prostoru naredi jasen vertikalni poudarek in pri tem ne zavzame preveč širine. Prav zato se dobro obnese v številnih zasaditvah in urbanih ambientih, kjer je prostora malo, potrebe po robustnosti pa so velike,« pojasnjuje Mirko Silan, strokovnjak iz Arboretuma Volčji Potok, kjer si brest Columella lahko ogledate v njihovem nasadu Drevesa za prihodnost.

Arboretum Volčji Potok

Odporen in zanesljiv

 Srednje veliko vitko drevo ima skoraj stebrasto krošnjo in izrazito pokončne veje. Listi so temno zeleni, razmeroma majhni in pogosto rahlo valoviti. Odprejo se pozneje kot pri številnih drugih drevesih, zaradi česar je spomladanski videz zelo čist in zračen. Drevo tudi dobro kljubuje vetru in lepo drži obliko brez intenzivnega obrezovanja.

Ta vrsta bresta je dobro prilagojena podnebnim spremembam in ekstremnemu vremenu, saj je bila vzgojena z mislijo na odpornost in zanesljivost. »Dobro prenaša mestno okolje in tlakovana tla, v zreli dobi pa tudi sušna poletja. V hladnejših legah brsti razmeroma pozno, kar zmanjša tveganje za pozebo spomladi. V zelo ekstremnih sušah lahko odvrže del listja, a se navadno hitro obnovi, ko se razmere izboljšajo. Razmeroma dobro prenaša celo zaslanjena tla, zaradi česar je prava izbira za drevorede oziroma obcestne zasaditve, kjer pozimi uporabljajo posipne soli.«

Ustvarjen za mesta

Ustvarjen je za ulice, parkirišča, drevorede in ozke mestne prehode, kjer vsaka dodatna širina krošnje lahko prinese težavo. »Odlično deluje v blokovskih soseskah, na notranjih dvoriščih in v parkih. V zasebnih vrtovih je primeren, kadar želimo eleganten vertikalni poudarek ob dovozu ali fasadi, a brez goste sence. Njegova ozka krošnja omogoča sajenje tam, kjer bi drevesa s širšo krošnjo preveč posegla v prostor,« razlaga Silan.

Brest Columella dobro uspeva na sončnih in polsenčnih legah. »Tla so lahko ilovnata ali peščena, pomembno pa je, da voda ne zastaja dalj časa. Drevo dobro prenaša številne težave tipičnih talnih razmer v urbanem okolju in delno tlakovanje, zato je primerno za uporabo v mestnih ulicah, kjer je koreninam na voljo omejena količina prsti. Zaradi odpornosti proti vetru obdrži večinoma pokončno obliko, prav tako se dobro izkaže na izpostavljenih legah ob morju.«

Jesensko sajenje

 Brest Columella lahko posadimo pozno jeseni ali zgodaj spomladi. »Pripravimo široko sadilno jamo in po potrebi izboljšamo strukturo tal, če so težka. Korenovec poravnamo na nivo tal, da je viden, in drevo čvrsto utrdimo ter dodamo mulč oziroma zastirko. Na vetrovnih točkah uporabimo oporni kol ali podoben oporni sistem – navadno za prvo in drugo sezono. Po sajenju je pomembno redno globinsko zalivanje, da se oblikuje dober koreninski sistem. Pri drevoredih načrtujemo razmike, ki upoštevajo vitko, a sčasoma vseeno širšo krošnjo. Navadno je od 6 do 8 metrov med drevesi dovolj za dolgoročno lepo linijo.«

Kako skrbimo zanj in ga negujemo, da bo lepo uspeval? »V prvem letu skrbimo za zadostno talno vlago in po potrebi dodamo nekaj mulča. Obrezovanje omejimo na odstranjevanje poškodovanih, odmrlih ali križajočih se vej. V mestih se brest Columella lepo drži brez rednih obrezovanj, kar zmanjša stroške vzdrževanja. Pri starejših primerkih je smiselno občasno pregledati cepljeno mesto, če je bil brest vzgojen na podlagi. Vsekakor pa je to zanesljivo, dolgoživo drevo s stabilno obliko in dobro vitalnostjo.«

Če ga želimo posaditi na terasi, je dobro vedeti, da ga v velikih posodah lahko gojimo le začasno. »To drevo dolgoročno potrebuje prostor v tleh, da razvije stabilen koreninski sistem in ostane vitalno. Če je v posodi, mora biti posoda res zelo velika, substrat odceden, zalivanje redno, pozimi pa je treba korenine dobro zaščititi pred mrazom. Za terase in balkone raje izberimo kako drugo, manjšo drevnino. Brest Columella zares pokaže svojo vrednost v tleh, ob ulicah, poteh in v parkih, kjer lahko doseže svoj značilni, vitki, stebrasti videz.«

Nagradna igra revije Jana in Arboretuma Volčji Potok

Nagradno vprašanje se glasi: Proti kateri najbolj znani bolezni brestov je brest Columella zelo odporen? Odgovor nam skupaj s svojimi podatki pošljite na naslov: Revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje, ali na e-naslov jana@media24.si. Po končani nagradni igri tega tedna (10. novembra letos) bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel sadiko drevesa prihodnosti. Nagrado bo po predhodnem dogovoru z upravo parka lahko prevzel v Arboretumu Volčji Potok. Sodelujte!

Objavljeno v reviji Jana,  št. 44, 4. novembra 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana