Jaka Koren

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Jana za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Klemen Logar je po letih iskanja rešitev za svojo anksioznost spoznal, da so duhovne tehnike le prvi korak k umiritvi živčnega sistema. Za resnično pomoč je bilo treba pogledati globlje – tja, kjer je bilo njegovo telo kljub vsem uvidom še vedno »kot kamen«. Prvi slovenski certificirani mentor metode kiloby inquiries (»telesno samoizpraševanje«) poudarja, da samo razumevanje težav ni dovolj. Znanstveniki, kot je Bessel van der Kolk, dokazujejo, da si telo zapomni vse. Vzrok za anksioznost, odvisnosti ali kronične bolečine so v resnici potlačena čustva.

»Moje življenje je bilo precej kaotično,« pripoveduje Klemen. »Odnosi so bili zame velik izziv. Doma sicer ni bilo nič tako očitno narobe, ampak ker sem odraščal brez očeta, s sicer super očimom, nisem čutil prave povezanosti. Šola me prav tako ni izpolnjevala. Začel sem se upirati – staršem, sistemu, vsemu. Imel sem občutek, da nekaj ne 'štima', da je vse zlagano. Na ulici sem med sebi enakimi našel svojo drugo družino. Ampak ta pripadnost ima svojo ceno – da se uveljaviš, počneš stvari, ki jih drugače ne bi.«

Anksioznost

Težave, ki so se mu nabirale ves ta čas, so pri dvaindvajsetih letih izbruhnile kot anksioznost s paničnimi napadi. »Ves čas razmišljaš, analiziraš, skrbi te. V misli se umaknemo, da v svojem telesu ne bi občutili strahu in čustev. To se nam zdi varno.« Ker ni želel pomoči zdravil, je iskal naravne rešitve in bioenergijske pristope. »Vsak ti nekaj da. Spoznavanje sebe in samozdravljenje se po navadi začneta z meditacijo, dihalnimi vajami, jogo, čuječnostjo, ki ti pomagajo pomiriti živčni sistem, kar pomeni, da se simptomi anksioznosti do določene mere zmanjšajo. Za resnično osvoboditev pa to ni dovolj, treba je pogledati globlje.«

Telo ima spomin

»Znanstveniki so dokazali, med njimi je recimo tudi psihiater Bessel van der Kolk (knjiga Telo si vse zapomni, op. a.), da ima telo spomin. Česar kot otroci nismo mogli predelati – strah, žalost, jezo – telo shrani in poskrbi, da tega dela, kjer so travme in potlačena, pokopana čustva, ne čutimo.« A nam sčasoma začnejo povzročati težave. »Po letih raziskovanja, prepoznavanja svojih vzorcev in raznih uvidih sem čutil, da je moje telo še vedno kot kamen. Zakrčeno v srcu in trebuhu, kjer se shranjujejo najgloblja čustva, do katerih nisem mogel priti z nobenim pristopom.«

Jaka Koren

Tlačimo jezo in žalost

 Iskanje ga je privedlo do Scotta Kilobyja, ki tako kot Van der Kolk poudarja, da razumevanje travme samo v glavi ni dovolj, treba jo je odkleniti v telesu. Z njegovo metodo kiloby inqiurues, ki temelji na »telesnem samoizpraševanju«, iščemo tiste čustvene vzorce, ki so »zaklenjeni« v telesu in povzročajo težave – neharmonične odnose, odvisnosti, tesnobo, kronične bolečine. »S to metodo ciljamo na najbolj potlačeno čustvo, ki ga ne čutimo in ga zato tudi ne moremo izraziti. Največ ljudi tlači žalost ali jezo. Tisti s potlačeno žalostjo nima stika z ranljivostjo, mehkobo, sočutjem in ljubeznijo do sebe, deluje hladen in odrezav, hitro se razjezi, strah ga je pokazati svojo ranljivost, navzven deluje samozavestno in ima velik ego. Ljudje s potlačeno jezo pa so navzven izredno prijazni, nesamozavestni, odvisni od tega, da ugajajo drugim, ne upajo si reči ne, da ne bi izgubili naklonjenosti ljudi.«

Gre za preživetvena mehanizma, ki smo ju razvili v otroštvu, da bi se prilagodili staršem ter si s tem zagotovili varnost in sprejetost. Otrok svojo avtentično naravo menja za preživetje. »Če mama jezo v sebi zataji, otrok v strahu pred izgubo njene ljubezni potisne svojo lastno jezo globoko vase, saj je zanj varno le tisto, kar mama odobrava.« Enako je z žalostjo. Kar starši v sebi zatrejo, postane breme njihovih otrok. Ta prenos travm je danes znanstveno dokazano dejstvo.

Osvobodil sem se

»Zato sta redno delo na sebi in prevzemanje odgovornosti za svojo situacijo bistvena. Ob pomoči mentorja in terapevta sem se tudi sam osvobodil. Mnogi sprašujejo, kaj se, recimo, zgodi z anksioznostjo, ko jo predelujemo v telesu. Najlaže razložim z glavobolom. Ko vzamemo tableto proti bolečini, se ne spomnimo trenutka, ko je glavobol izzvenel. Sčasoma sem pri sebi začel opažati več radosti in energije v življenju. Gradim boljše odnose, bolj sem kreativen, manj imam skrbi, življenja ne sprejemam več tako zelo resno, bolj sem igriv, skrbim zase in za svoje telo in sem bolj avtentičen.« Skozi lastno delo pa se je pri Kilobyju kot prvi slovenski mentor izučil in pridobil licenco za izvajanje ter poučevanje metode, za katero si želi, da bi pomagala čim več ljudem.

Na koncu nas čaka mir

Razlika med terapevtskim pogovorom in njegovim delom je v tem, pravi, da s pomočjo pogovora razumeš, kaj se ti dogaja, telo pa ostane v enakem stanju. Pri njegovemu delu gre človek v izkušnjo. »Iz zgodbe, ki jo človek občuti v glavi, ga usmerim v čutenje v telesu. Ko reče, da ima občutek, da ga žena nima rada in da ga je strah, da bo ostal sam kot takrat, ko ga je zapustil oče, ga vrnem v telo, da začuti vibracijo svojih besed. Tukaj se pojavi odpor, obramba zaradi strahu pred bolečino, ki je podzavestno noče občutiti. Pomagam mu zmehčati notranji odpor in kontrolo, da pride globlje.

Ko se to zgodi, se sooči s strahom in potlačenimi čustvi, ki se začnejo organsko sproščati, lahko tudi fizično s tresenjem, kretnjami. Tako telo in živčni sistem predelata, kar je nekdo pripravljen za tisti dan odložiti. Telo sčasoma vzpostavi naravno ravnovesje in skozi čutenje počasi pridemo do občutka, ki mu pravimo stik s sabo. Ko se spremeni občutek v telesu, se začnejo spreminjati tudi misli, odzivi, odnosi. Ljudem pomagam predelati bolečine in jih učim, kako delati s svojimi mislimi ter močnimi čustvi, da zmoremo občutiti vse, ker nas na koncu vedno čaka mir, ki je naše naravno stanje.«

Jaka Koren

Kako najti pravega terapevta

»Pomoč je treba poiskati pravočasno, ljudje pa po navadi pridejo, ko gorijo že vse kontrolne luči. Terapija bi po mojem mnenju morala biti za človeka kot osebna higiena. S terapevti je pa tako kot z mehaniki, če si dober, boš imel delo, če si slab, ne boš delal. Trg vse uravna, ljudje niso neumni. Razlika je v slabi in dobri terapiji. Dobra je tista, po kateri se počutiš lažji in imaš poglobljen uvid v svojo ujetost ter mehanizme, ki si jih podedoval in predelal. Po slabi terapiji si še težji, poln strahov in se še slabše počutiš. Ni bistvo iz človeka izbrskati vzorce, ampak da jih telesno-energijsko predela, pri čemer ti lahko pomaga samo tisti, ki je energijsko bolj pretočen, kot si sam.

Cmok v grlu

»Zakrčenost v grlu (cmok), srcu, medenici, trebuhu so pokopana čustva, zato rentgen in magnetna resonanca pogosto ničesar ne najdeta. Kadar nas je strah, se zakrčimo. Če nas je strah izražati jezo, pogoltnemo čustva in, recimo, občutimo cmok v grlu. Po dolgih letih lahko iz tega nastane kronična bolečina.«

Kako začeti

Poišči pomoč! Kakršnakoli že je, je boljša, kot da le razmišljaš, katera je prava. Prej ali slej boš našel ustrezno zase.     

Kratki nasveti za vsak dan

-        Ko trpimo zaradi negativnih misli, jih za trenutek samo opazujmo in pustimo umu, da je takšen, kot je. Ničesar ne rešujmo, ne bežimo pred temi mislimi. Potem se preselimo v telo, preverimo, kaj čutimo, kako se počutimo. Tako bomo dobili odgovor, kaj nas bremeni.

-        Razvijajte stik s čutenjem: vprašajte se, kaj čutite ob nekom na kavi. Me stiska? Mi je prijetno? Neprijetno? Tako bomo sami občutili, kaj je za nas dobro ali ne. Čutenje bo povedalo več kot vse knjige tega sveta.

-        Ni recepta za srečno življenje, vsak mora najti svoj unikatni način. Od nas je odvisno, ali bomo samo zadovoljevali svoje potrebe ali pa bomo s čutenjem odkrili pravo pot v sebi. Duhovne knjige nas pogosto zavajajo, ker ne moremo vseh ljudi dati v isti koš.

-        Cena, ki jo plačamo za kakovostno samozdravljenje, je majhna v primerjavi s tem, kar plačamo, če ne naredimo ničesar.

Osebni arhiv

Violeta Tomič: Na dan pride tisto, s čimer moramo obračunati

»Moje raziskovanje lastne drugačnosti, nezavednih vzorcev in travm me je vodilo skozi številne vire – poslušala sem veliko podkastov Gaborja Matéja in podobnih ter tako naletela tudi na koncept čustvene represije, o kateri govori Klemen Logar. Pritegnil je mojo pozornost, ker je govoril o nečem povsem novem. Želela sem razumeti, zakaj se kljub temu, da sem že toliko dosegla, in po dveh uspešnih karierah vedno znova znajdem na začetku in živim, kot živim danes. Poslušala sem njegove posnetke, potem sva si začela dopisovati, na koncu me je povabil na terapijo. Šla sem povsem brez pričakovanj in bila izjemno presenečena. Klemen te kljub mladosti suvereno in varno vodi skozi proces, ki gre res globoko.

To ni klasična hipnoterapija; izkušnja je fenomenalna in osvobajajoča. K njemu sem hodila občasno, ko sem morala kaj razrešiti. Kot nekdo, ki zaupa tisočletni modrosti rastlin in šamanizmu pod vodstvom psihiatrov, lahko to metodo primerjam s potovanjem na psihedelikih – v pozitivnem smislu. Zruši bariero ega in nadzora, kar omogoči, da na dan pride tisto, s čimer moramo obračunati. Zdaj vse razumem in sem svobodna. Moja knjiga Ubogaj mamo in ne pozabi očeta je zato pravzaprav metafizika, prelita na papir; je vodnik za preživetje najhujših življenjskih preizkušenj in je mnogim spremenila življenje. Ker je bila v treh mesecih razprodana, prihaja že ponatis.« 

revija Jana